»Kakšen kmet si!« – medijska podoba kmečkega prebivalstva v Socialistični republiki Sloveniji in v Republiki SlovenijiGradišnik, Karin (Avtor) Bartulović, Alenka (Mentor) Repe, Božo (Mentor) Socialistična federativna republika JugoslavijaSocialistična republika Slovenijakmetijstvokmetstereotipkmečki položajOsrednja tema diplomskega dela je primerjava kmečkega položaja oziroma javne podobe kmečkega prebivalstva v Socialistični republiki Sloveniji med leti 1963 in 1991 in v Republiki Sloveniji od leta 1991 naprej. V nalogi predstavim zakonske spremembe, ki so naslavljale kmečko prebivalstvo od leta 1945 dalje, pri čemer se osredotočim predvsem na Socialistično republiko Slovenijo. Posebno pozornost namenim osemdesetim letom 20. stoletja, v katerih se je država soočala z notranjo krizo in smrtjo predsednika, kar je posledično vplivalo tudi na drugačno percepcijo kmečkega prebivalstva. Predstavljam tudi procese deagrarizacije in z njimi povezane urbanizacije, del naloge pa je posvečen tudi vprašanju, kako se je novonastala, neodvisna Republika Slovenija soočila z oblikovanjem lastne kmetijske politike. Poglavje o stereotipih in predsodkih analizira stereotipno upodobitev kmečkega prebivalstva, kakršno je bilo mogoče zaslediti skozi analizo časopisnih virov v osemdesetih letih 20. stoletja in od leta 2011 naprej. Raziskava temelji na analizi časopisnega gradiva, že obstoječe literature in analizi segmenta popularne kulture – igranega resničnostnega šova. Ugotavljam, da je bil kmet najslabše predstavljen takoj po drugi svetovni vojni, saj je takratna oblast nanj gledala kot na razrednega sovražnika. V nadaljnjih desetletjih se je ta pogled izboljšal, saj je oblast v kmetu videla sodelavca. Kljub temu pa se je ustvarjala vedno večja razlika med mestom in vasjo, predvsem zaradi procesa deagrarizacije in industrializacije. Povezanost med kmečkim in urbanim delavskim slojem se je še vedno ohranjala zlasti zato, ker so mnogi delavci izvirali s podeželja in so bili v času negotove prihodnosti pogosto odvisni od pridelkov s podeželja. Na drugi strani pa lahko opazimo prezir in distanciranje mestnega prebivalstva do kmetov in podeželja, kar je pripeljalo do konfliktnih odnosov ter oblikovanja mnogih predsodkov. Nekatere predsodke do kmetov lahko zasledimo že v kmečkih povestih iz 19. stoletja, ki sicer slavijo kmete kot pomemben narodotvoren element, vendar se pojavljajo tudi določene karakterne lastnosti, kot je na primer pijančevanje, prekomerno zadolževanje, prešuštvo in egoizem. Kontinuiteto teh predsodkov lahko zasledimo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, nekateri pa so se ohranili vse do danes. V splošnem ugotavljam, da se je predstava o kmetih v medijih skozi čas vendarle spreminjala in je danes vsaj v nekaterih črtah precej drugačna, kot je bila sredi osemdesetih let. Dandanes se je potrebno zavedati vedno večje vloge medijev, ki sodelujejo pri reprezentaciji kmetov na različne načine, tudi skozi različne popularne oddaje, kar je opazno v analiziranem šovu.20192019-10-07 07:15:12Diplomsko delo/naloga111664VisID: 446140sl