<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Srbski roman v tranziciji</dc:title><dc:creator>Puljarević,	Sašo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Matajc,	Vanesa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sodobni srbski roman</dc:subject><dc:subject>tranzicija</dc:subject><dc:subject>David Albahari</dc:subject><dc:subject>Svetislav Basara</dc:subject><dc:subject>Dragan Velikić</dc:subject><dc:subject>Svetlana Slapšak</dc:subject><dc:subject>Vladimir Arsenijević</dc:subject><dc:subject>Srđan Valjarević</dc:subject><dc:subject>Vladimir Tasić</dc:subject><dc:description>Delo poskuša odgovoriti na vprašanje, katere so glavne značilnosti srbskega romana v času po razpadu SFR Jugoslavije leta 1991 oziroma v obdobju t. i. tranzicije. Na primeru izbranih avtorjev in njihovih del se loteva problematike predvsem na dveh ravneh, in sicer, kako je razpad države vplival na obstoječe avtorje in njihove poetike ter kakšne so značilnosti poetik avtorjev, ki so začeli pisati ravno v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Pregled zgodovinskega dogajanja in literarnega konteksta druge polovice dvajsetega stoletja služi kot izhodišče razpravi o sodobnem srbskem romanu, ki ga splošno gledano zaznamujejo pluralizem poetičnih modelov ter ostanki preteklih literarnih tokov. Trenutno tako ni mogoče določiti dominantne literarne smeri, pri večini pa lahko opažamo izkušnjo postmodernizma ter zanj značilnih pripovednih tehnik. Avtorji se tako bodisi umikajo v intimistično sfero nekakšnega »modernizma po postmodernizmu« bodisi se zatekajo k ludističnemu preigravanju pripovednih tehnik, vsem pa je kot rezultat burnega dogajanja na družbenopolitični ravni skupna lucidna družbena kritika.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-06 07:46:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111658</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 446135</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
