<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava ugotavljanja telesne dejavnosti otrok z objektivno in subjektivno metodo merjenja</dc:title><dc:creator>Grbec,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jurak,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sember,	Vedrana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>telesna dejavnost</dc:subject><dc:subject>gibanje</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>vprašalnik</dc:subject><dc:subject>pospeškometer</dc:subject><dc:subject>veljavnost</dc:subject><dc:description>Telesno dejavnost lahko ocenimo s subjektivnimi metodami, kot so vprašalniki, ankete, intervjuji itd., ali jo izmerimo z objektivnimi metodami, kot so merilniki srčnega utripa, pospeškometri, pedometri itd. Raziskave s subjektivno metodo so veliko cenejše in lažje izvedljive, kot raziskave z objektivno metodo, vendar je veljavnost podatkov, pridobljenih s subjektivno metodo, vprašljiva. Zato smo se odločili, da preverimo, kakšne so razlike med subjektivno in objektivno metodo ugotavljanja telesne dejavnosti, pri čemer smo se še posebej osredotočili, ali obstajajo tovrstne razlike med otroki glede na delež maščevja v telesu.

V raziskavi smo uporabili podatke 100 otrok, starih 11 let, ki so sodelovali v študiji ARTOS. Kot subjektivno metodo ocenjevanja telesne dejavnosti smo uporabili vprašalnik CLASS, ki so ga za otroke izpolnjevali njihovi starši oziroma skrbniki. Kot objektivno metodo pa smo uporabili napravo BodyMedia SenseWear Armband PRO 3, ki vsebuje dvoosni pospeškometer in več drugih senzorjev.

Izkazalo se je, da starši močno precenjujejo čas, ki ga njihovi otroci preživijo zmerno do visoko intenzivno telesno dejavni, pri čemer smo mejo za to dejavnost postavili na 4 MET. Pri dečkih so starši ta čas v povprečju precenjevali za 42 %, pri deklicah pa za 40 %.

Za ugotavljanje razlik med subjektivno in objektivno metodo glede na delež maščevja v telesu smo vzorec razdelili na kvartile. V prvem kvartilu so bili merjenci z najnižjim deležem maščevja v telesu, v četrtem pa merjenci z najvišjim deležem maščevja v telesu. Starši so v povprečju čas, ki ga njihovi otroci preživijo zmerno do visoko intenzivno telesno dejavni, z vsakim kvartilom bolj precenjevali. V prvem kvartilu za 27 %, v drugem za 34 %, v tretjem za 41 % in v četrtem za 69 %.

Naši izsledki so pomembni za kritičen razmislek o preučevanju in spremljanju telesne dejavnosti otrok z vprašalniki, ki temeljijo na poročanju staršev. Še bolj pa o tem, da se izsledki tovrstnih študij uporabljajo za postavljanje in vrednotenje politik na tem področju.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-06 07:20:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111637</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 27133</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5601201</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
