<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izjavljanje filozofije prihodnosti Gillesa Deleuzea</dc:title><dc:creator>Bešter,	Vid	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolar Bahovec,	Eva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vprašanje</dc:subject><dc:subject>formula</dc:subject><dc:subject>geslo</dc:subject><dc:subject>klic</dc:subject><dc:subject>Gilles Deleuze</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo skuša prek Deleuzeove filozofije in pojmov vprašanja, formule, gesla in klica, kakor se v njej pojavljajo, zarisati taktiko izjavljanja te filozofije v odnosu do njenih skrajnih elementov. Klic se pojavi v Deleuzeovih poznih besedilih najprej kot naloga filozofije in umetnosti v razmerju do prihajajočega ali manjkajočega ljudstva. Hkrati pa je klic tudi največ, kar lahko filozof ali umetnik o ljudstvu izrečeta. Po eni strani poskušamo zato pokazati, kako deluje Deleuzeovo filozofsko besedilo – kako, s kakšnimi sredstvi in cilji se izjavlja, kako se v njem izoblikuje zahteva po klicu in kako sama opravlja nalogo klicanja. Zato sledimo liniji pojmov od vprašanja v Razliki in ponavljanju, prek formule v Kritiki in kliniki do gesla, ki nastopi kot osrednji pojem jezika v Tisoč platojih, skušajoč določiti položaj klica med njimi. Pri tem potrjujemo hipotezo, da je klic ena od taktik Deleuzeovega izjavljanja filozofije. Obenem pa poskušamo tudi slediti napredovanju filozofije proti meji, ki jo v njej zastopa ljudstvo, in pokazati, zakaj je klic največ, kar lahko filozofija stori v razmerju do prihodnjega ter kaj ta njena meja pravzaprav označuje in pomeni. Na koncu se tako dotaknemo tudi problema »nekega življenja« in vloge, ki jo ima na skrajni točki (pozne) Deleuzeove filozofije.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-06 07:15:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111636</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 446124</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
