Sindikaliziranje prekarcev: Delavska svetovalnica kot sindikalna inovacija?Sokler, Ajda (Avtor) Kovačič, Gorazd (Mentor) Delavska svetovalnicaindustrijski odnosi v Slovenijiprekarizacija delasindikaliziranje prekarcevmigrantski delavciV kontekstu gospodarske rasti in močnega delavskega gibanja so slovenski sindikati v devetdesetih postali neokorporativne interesne organizacije – stabiliziral se je razmeroma razvit sistem centraliziranih in inkluzivnih kolektivnih pogajanj. V procesu vključevanja Slovenije v Evropsko unijo in evroobmočje so sindikati pristali na protiinflacijske politike in v tripartitnem dialogu uspeli ubraniti iz prejšnjega sistema podedovane relativno visoke standarde varnosti zaposlitve, ki pa so bili sočasno podvrženi procesom segmentacije trga dela. Po letu 2004 se stopnjuje demontaža socialnega dialoga na nacionalni ravni, ta se pogosto izteče v »pogajanja o popuščanjih«, ki ustrezajo iskanju kompromisa. Na unilateralne vladne poskuse implementacije neoliberalnih reform so se sindikati dokaj uspešno odzvali z mobilizacijo državljanov. Obenem vse od osamosvojitve dalje postopno in neenakomerno, z nekaj izrazitejšimi osipi, izgubljajo članstvo. Deloma gre trend pripisati tudi dualizaciji trga dela, ki je sistemski učinek vse pogostejših prekarnih oblik dela ob siceršnjem splošnem osipu standardov pravne varnosti zaposlovanja – delo se prekarizira. Sindikaliziranje prekarcev, ki si delijo občutek negotovosti, deprivacije in pogosto pristanejo na samodeprivacijo, pa je izjemno težko – panožni razrez sindikatov se v tem primeru zdi manj učinkovit in celo neustrezen. Za npr. migrantske delavce in delavke, ki jih druži predvsem periferni položaj na trgu dela, je namreč značilna visoka stopnja fluktuacije med delodajalci in tudi gospodarskimi panogami. Uspešno jih naslavlja parasindikalna organizacija, Delavska svetovalnica, društvo za zagovorništvo ranljivih skupin, ki jo obravnavamo kot prikriti (aktivna pomoč delavcem pri koriščenju pripadajočih delovnopravnih in socialnih pravic in izvajanje njihovega javnega zagovorništva) in atipični sindikat (atipična članska baza in kombinacija sindikalnih pristopov) in zapolnjuje manko zastopništva delavskih pravic izredno ranljivega segmenta delavcev. Z lansiranjem primerov generičnih kršitev v javni prostor društvo z rednimi pozivi pristojnim državnim institucijam teži k sistemskih spremembam, ob izjemno razviti mreži podpornikov je pri tem tudi uspešno. Pristop je radikalen, z udarnimi medijskimi intervencijami društvo vrši konfliktni sindikalizem, ki izpostavlja ekstreme izkoriščanja in s tem krepi opozicijsko držo delavstva nasproti kapitalu.20192019-10-05 07:15:37Diplomsko delo/naloga111620VisID: 446111sl