<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vegani, ideologija in partnerski odnosi</dc:title><dc:creator>Tomažin,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Muršič,	Rajko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>etnologija</dc:subject><dc:subject>kulturna antropologija</dc:subject><dc:subject>hrana</dc:subject><dc:subject>prehranjevanje</dc:subject><dc:subject>veganstvo</dc:subject><dc:subject>družbeni odnosi</dc:subject><dc:subject>partnerski odnosi</dc:subject><dc:subject>živali</dc:subject><dc:subject>etika</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu predstavljam veganstvo kot prehranjevalno prakso, ki je vpeta v vse ravni življenja. Poglobila sem se v ideologijo, ki stoji v ozadju, in v načine, na katere prehranjevalne navade vplivajo na posameznika in njegovo družbeno in partnersko življenje. Diplomsko delo je nastalo z izvedbo polstrukturiranih in nestrukturiranih intervjujev z desetimi vegani/-kami, s ciljno usmerjeno etnografsko raziskavo. Zaradi naključnega vzorca in majhnega števila sogovornikov in sogovornic ugotovitev ni mogoče posploševati na širšo populacijo, vendar so mi njihova pričevanja kljub temu omogočila vpogled v vegansko skupnost in njihov način življenja. Ključna dela, na katera sem se oprla pri pisanju diplomske naloge, so bila dela Sidneya Mintza Okušanje hrane, okušanje svobode: Izleti v prehranjevanje, kulturo in preteklost (Tasting food, Tasting freedom: Excursions Into Eating, Culture and the Past), delo Samanthe Hurn Ljudje in druge živali: Medkulturni vidiki interakcij med ljudmi in živalmi (Humans and Other Animals: Cross-Culture Perspectives on Human-Animal Interactions), Nicka Fiddesa Meso: naravni simbol (Meat: a Natural Symbol) in Warrena Belasca Hrana: Ključni pojmi (Food: The Key Concepts).
V današnji postmoderni zahodni družbi je moč opaziti visok porast veganstva, kar je razvidno tudi iz povečanega števila veganskih izdelkov, restavracij in govora o njem v medijskem prostoru. Posamezniki se za veganstvo odločajo zaradi različnih etičnih, okoljevarstvenih, zdravstvenih in političnih vprašanj. Veganstvo pri nas še vedno velja za marginalno prakso, ki ji večinska družba ni naklonjena. Neodobravanje veganstva lahko pripišemo nepoznavanju skupnosti ter pomenu mesa skozi zgodovino. Meso je predstavljalo simbol moči in patriarhalne družbe. Ker sta prehranjevanje in druženje dve izmed najbolj temeljnih človekovih potreb in se redno med seboj prepletata, lahko sprememba prehranjevalnih navad povezuje ali ločuje posameznike in skupine ter s tem vpliva na družbene in partnerske odnose.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-05 07:15:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111617</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 446108</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
