<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Takojšnji vpliv vibracije celega telesa na mišični tonus in hojo pri otrocih s cerebralno paralizo – pregled literature</dc:title><dc:creator>Kramer,	Ota	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rugelj,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>cerebralna paraliza</dc:subject><dc:subject>vibracije celega telesa</dc:subject><dc:subject>spastičnost</dc:subject><dc:subject>hoja</dc:subject><dc:subject>nevrofiziološki mehanizmi</dc:subject><dc:description>Uvod: Cerebralna paraliza je posledica okvare možganov v zgodnjem razvoju, ki se kaže z
različnimi kliničnimi slikami. Pogosto imajo pacienti toge in šibke mišice, slabo koordinacijo ter okvare funkcioniranja. Pri okvari možganske skorje se razvije spastična oblika, pri kateri je velik del fizioterapije usmerjen v normalizacijo mišičnega tonusa. Resnost motoričnih okvar zmanjša repertoar izvedljivih postopkov, zato se v zadnjem času pri tistih z zmanjšano sposobnostjo aktivnega sodelovanja v fizioterapiji vse pogosteje uporablja vibracija celega telesa. Vibracije povzročijo nihanje tkiva, ki predstavlja dražljaj za živčno-mišične strukture. Uporabljajo se plošče, ki proizvajajo rotacijske ali vertikalne vibracije, intenzivnost določata frekvenca in amplituda. Namen: Namen diplomskega dela je bil pregledati raziskave o takojšnjem vpivu vibracije celega telesa na mišični tonus in časovne spremenljivke hoje pri otrocih s cerebralno paralizo. Metode dela: Raziskovalne članke smo iskali v  angleščini v zbirkah PubMed, PEDro, ScienceDirect in CINAHL. Rezultati: Vključitvenim merilom so ustrezale štiri raziskave, objavljene med letoma 2015 in 2017. Število preiskovancev je bilo od 12 do 44. V dveh raziskavah so rezultate primerjali s kontrolno skupino, v dveh pa rezultate iste skupine takoj po obravnavi in pred njo. Ugotovili so, da enkratna obravnava zmanjša spastičnost plantarnih fleksorjev (dve raziskavi), ekstenzorjev kolena (ena raziskava), ter poveča aktivni obseg gibljivosti v kolenu (dve raziskavi). Poročajo o boljših učinkih kombinacije vibracije in pasivnega raztezanja pri zmanjševanju spastičnosti m. soleus kot samo pasivnega raztezanja (ena raziskava). Takoj po obravnavi je povečana hitrost hoje (ena raziskava). Učinki na mišični tonus trajajo eno do dve uri (ena raziskava). V eni raziskavi so nevrofiziološke odzive merili z elektromiografijo. Po obravnavi se je zmanjšal odziv refleksa na razteg, povečali so se latenca, razmerje med zavestno in refleksno aktivnostjo, moč mišic spodnjih udov, izboljšala se je kokontrakcija. Razprava in zaključek: Pregledane raziskave kažejo vpliv enkratne aplikacije vibracije celega telesa na zmanjšanje patoloških refleksnih odzivov in boljšo izvedbo zavestnega gibanja. Zaradi učinka na spastičnost in hojo bi lahko bila vibracija celega telesa uporabna priprava na terapijo. Obstoječih raziskav je malo, narejene so na majhnih vzorcih, z različnimi protokoli in merilnimi orodji, zato rezultatov ne moremo posplošiti. Potrebne so dodatne kakovostne in metodološko bolje zastavljene raziskave.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-04 07:46:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111608</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 94859</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5705323</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
