<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kazenskopravna privolitev oškodovanca v medicinske posege</dc:title><dc:creator>Vidovič,	Miša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Korošec,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>medicinski poseg</dc:subject><dc:subject>medicinsko pravo</dc:subject><dc:subject>kazensko materialno pravo</dc:subject><dc:subject>avtonomija</dc:subject><dc:subject>samoodločba</dc:subject><dc:subject>privolitev pacienta</dc:subject><dc:subject>spoštovanje volje</dc:subject><dc:subject>objektivna koncepcija biti kaznivega dejanja</dc:subject><dc:description>Čeprav naslov magistrskega dela nakazuje na povezavo med medicinskimi posegi in privolitvijo pacienta, avtorica pokaže, da sta bila instituta dolgo časa nepovezana. Leta 2008 pa je začel veljati nov slovenski kazenski zakonik in določba 125. člena je povsem spremenila predhodno obravnavanje medicinskih posegov na področju kazenskega prava. Po vzoru nemške teorije in prakse slovenski zakonodajalec polno sprejme koncepcijo splošnega pojma kaznivega dejanja ter institut privolitve oškodovanca kot razlog izključitve protipravnosti z medicinskimi posegi objektivno naturalistično izpolnjenih biti telesnih poškodb.
Ker predstavljena reforma ni pomembna samo za področje medicinskega prava, ampak tudi za kazensko materialno pravo nasploh, naloga predstavlja njen celovit pomen in posledice. Kljub temu pa se zdi, da se zakonodajalec členu ni dovolj posvetil. S kritično analizo člena avtorica pokaže njegove pomanjkljivosti, ki bi jih ob noveliranju kazalo izboljšati. Naloga poleg tega predstavlja, kako je 125. člen KZ-1 zaživel v praksi.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-04 07:45:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111586</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 90245</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 16976209</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
