<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zmožnosti artikulacije interesa kot predpostavka demokratične vladavine: pravnosociološka analiza</dc:title><dc:creator>Cukrov,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štajnpihler Božič,	Tilen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>demokracija</dc:subject><dc:subject>teorija države</dc:subject><dc:subject>enakost</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>diskriminacija</dc:subject><dc:subject>interes</dc:subject><dc:description>Cilj magistrske naloge je prikaz manifestacije družbene moči skozi pravo, specifično v demokratičnih procesih; demokracija je temelj razvitih družb ter točka, iz katere naj bi dandanes izviralo vso pravo, zato sem se osredotočila nanjo kot na izvor razlikovanja posameznikov na podlagi sposobnosti (abstraktne) artikulacije interesa v volilnih procesih. Obstajajo namreč določene skupine bitij, ki niso sposobne artikulirati svojega interesa abstraktno, na način, ki je značilen za današnje institucionalizirane volilne procese, zato so iz njih izključene. V tej nalogi sem se osredotočila na primere otrok, mentalno manj sposobnih posameznikov in nekaterih drugih subjektov, katerih interes se ne upošteva na enaki ravni kot interes drugih. Demokracija kot vladavina ljudstva se po mojem mnenju dandanes sprevrača v vladavino tistih, ki imajo golo fizično ter mentalno sposobnost oditi na volišče, brati, pisati, in abstrahirano, torej ne konkretno, izraziti svoj interes; ne gre torej za vladavino, utemeljeno na ideji temeljne enakosti oziroma neizpodbojno jasnih ter enakovrednih interesov, temveč za vladavino tistih, ki so sposobni artikulirano ter dejavno delovati v družbi, ter zahtevati uveljavitev svojih interesov. Gre torej za neke vrste procesno, ne materialno enakost, zaradi katere tisti, ki niso sposobni artikulacije interesov v družbi, postanejo objekti prava. Ogledala sem si različne poglede na demokracijo, predpise, ki urejajo položaje omenjenih skupin, ter vprašanje (objektivnega ter subjektivnega) interesa, ki je ključno za mojo tezo, saj idejo obstoja diskriminacije utemeljujem na podlagi konkretnega interesa napram abstraktnemu. Poudarjam pa, da gre za pravno-sociološko, ne za primarno filozofsko delo, ki skuša torej zgolj naslikati dejanskost družbe in prava, ne pa ju tudi predpisovati.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-04 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111582</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 90244</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 16897105</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
