<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Samopodoba in spoprijemanje s stresom med boksarkami Boks kluba Ring Ptuj</dc:title><dc:creator>Hrženjak,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rijavec Klobučar,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stres</dc:subject><dc:subject>samopodoba</dc:subject><dc:subject>telesna aktivnost</dc:subject><dc:subject>boks</dc:subject><dc:subject>ženske</dc:subject><dc:subject>kvalitativno raziskovanje</dc:subject><dc:subject>fenomenološka metoda</dc:subject><dc:description>Vsi občutimo stres, vendar posamezne stresorje dojemamo drugače. Za normalno življenje je določena mera stresa nujno potrebna, saj nas ta spodbudi in motivira. Dokler smo uspešni in funkcionalni kljub stresu, lahko ima ta pozitiven učinek. Težava nastane takrat, ko je stresa preveč. V takšnih primerih lahko stres vodi v različne motnje in bolezni. Na stres se lahko odzovemo na različne načine, odziv pa je odvisen od številnih dejavnikov, kot so živčni sistem, kognitivno delovanje, pretekle izkušnje, osebnostne lastnosti itd. Eden izmed dejavnikov je tudi samopodoba, ki je kompleksen pojav in vpliva na različna področja našega življenja. Na podlagi tega, kako vidimo in vrednotimo sami sebe, delujemo v vsakdanjem življenju. Na stres in samopodobo pa imamo možnost vplivati. Stres lahko obvladujemo z različnimi strategijami, samopodobo pa si lahko izboljšujemo s premagovanjem ovir v življenju ali s spremembo življenjskega sloga. Obema je skupno, da nanju vplivamo s telesno aktivnostjo, saj ima slednja številne pozitivne učinke. Namen raziskave, izvedene med sedmimi boksarkami Boks kluba Ring Ptuj, je bil osvetliti njihovo doživljanje stresa in samopodobe. V raziskavi je bila uporabljena fenomenološka metodologija raziskovanja, kot pripomoček pa je bil izbran delno strukturiran intervju, ki je omogočil globlji vpogled v doživljanje boksark. Analiza rezultatov je osvetlila sedem tem, ki so bile skupne vsem udeleženkam: a) doživljanje stresa na področju doma, službe in šole, b) doživljanje simptomov stresa, c) spopadanje s stresom, d) boks kot tehnika sproščanja, e) nižja samopodoba in potreba po izboljšanju le-te, f) telesna samopodoba kot pomemben vidik splošne samopodobe in g) učinki boksa na samopodobo. Udeleženke doživljajo največ stresa na področju doma, službe in šole. Simptomi stresa se kažejo predvsem v psihični obliki, v fizični obliki so manj opazni. Udeleženke so poročale o nižji ali srednji samopodobi in kazale željo po izboljšavi le-te. Samopodobo v veliki meri razumejo kot telesno samopodobo in fizičnemu izgledu pripisujejo velik pomen. Raziskava je pokazala, da boks pozitivno vpliva na samopodobo boksark oz. na posamezna področja samopodobe in lahko služi kot tehnika za sproščanje in zmanjševanje simptomov stresa.</dc:description><dc:publisher>[T. Hrženjak]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-04 07:35:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111580</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.923.2:796.83-055.2(497.4Ptuj)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22878</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11003139</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
