TRENING SOCIALNIH SPRETNOSTI PRI VRHUNSKIH ŠPORTNIH PLESALCIHŠifrar, Tina (Avtor) Kajtna, Tanja (Mentor) psihologija športavrhunski športšportni plessocialne spretnostiosebnosttrening socialnih spretnostiCilj naše naloge je bil ugotoviti učinke treninga socialnih spretnosti za športne plesalce, ali trening socialnih spretnosti lahko izboljša odnose znotraj para, ali izboljšani odnosi vplivajo na višjo tekmovalno uspešnost in ali osebnostna struktura vpliva na učinkovitost treninga socialnih spretnosti. Namen raziskave je bil izdelati trening socialnih spretnosti, s katerim bodo plesalci lahko oblikovali pričakovanja glede treninga in tekmovalne uspešnosti. Pričakovanja, ki so bolj usmerjena k nestrukturiranemu, ustvarjalnemu in izkustvenemu delu. Problem naloge je ali lahko s treningom socialnih spretnosti izboljšamo medosebne odnose plesnega para in kako oz. na kakšen način izvesti takšen trening in ga hkrati uspešno umestiti v njihov že obstoječi model treninga. V skladu z namenom raziskave smo si zastavili pet hipotez. V študijo je bilo prostovoljno vključenih 21 parov športnega plesa; med njimi 21 plesalk in 21 plesalcev latinskoameriških in standardnih plesov, starih od 18 do 42 let. Nekateri so člani slovenske državne reprezentance. Merili smo osebnostne značilnosti (z vprašalnikom Velikih pet), socialne spretnosti (z Vprašalnikom medosebnih spretnosti) in sestavili lasten vprašalnik MOJA OCENA SOCIALNIH SPRETNOSTI (MOSS) – lastno sestavljen vprašalnik, ki vsebuje 19 postavk. Na njih preizkušenec poda samooceno na 5 stopenjski ordinalni Likertovi lestvici. Vprašalnik meri kvaliteto odnosov v plesnem paru na podlagi samoocene socialnih spretnosti. Rezultate smo pridobili v času med septembrom 2016 in februarjem 2017. Rezultati dimenzij socialnih spretnosti, pri eksperimentalni in kontrolni skupini pred in po eksperimentu, so pokazali statistično značilne razlike pri dimenziji socialne senzibilnosti in sicer pred in tudi po treningu socialnih spretnosti. V obeh primerih smo višjo količino socialne senzibilnosti našli pri plesalcih iz kontrolne skupine. V primerjavi razlik med drugim in prvim časom (sprememba = vrednost po treningu – vrednost pred treningom) za socialne spretnosti, za eksperimentalno in kontrolno skupino po njenih dimenzijah, sta se pokazali dve statistično značilni razliki in sicer v emocionalni izraznosti in emocionalni senzibilnosti. V obeh dimenzijah so člani v eksperimentalni skupini napredovali, člani kontrolne skupine pa so nazadovali. Faktorizacija novega vprašalnika Moja ocena socialnih spretnosti (MOSS), je pokazala, da gre za enofaktorsko strukturo vprašalnika. Pearsonov koeficient korelacije, med prvotno in revidirano obliko samoocenjevalnega vprašalnika medosebnih spretnosti, je visok in statistično značilen (še posebej prvotna in revidirana verzija tako pred kot po treningu socialnih spretnosti), kar potrjuje, da merita isti konstrukt – zato smo se odločili, da v vseh nadaljnih obdelavah uporabimo le revidirano verzijo, ki vsebuje 12 postavk. Kontrolna in eksperimentalna skupina, se v samooceni medosebnih odnosov v paru, pred treningom socialnih spretnosti med seboj razlikujeta in sicer so v kontrolni skupini plesalci bolje ocenjevali svoje medosebne odnose. Po treningu socialnih spretnosti pa so plesalci eksperimentalne skupine bolje ocenili medosebne odnose, medtem ko pri plesalcih v kontrolni skupini ni prišlo do spremembe v oceni. Nadalje smo z diskriminantno analizo ugotovili, da spremembe v dimenzijah socialnih spretnosti in samooceni odnosov, ne ločujejo med obema skupinama, kar pripisujemo relativno majhnemu številu udeležencev raziskave. Pregled spreminjajnja socialnih spretnosti in samoocene odnosov po treningu socialnih spretnosti je pokazal, da je prišlo do sprememb v samooceni odnosov, emocionalni izraznosti in spretnosti izražanja čustev, ki so se po treningu zvišale. Test dvojic, je v primerjavi razlik aritmetičnih sredin pred in po treningu socialnih spretnosti za socialne spretnosti in samoocenjevanje odnosov za vse plesne pare skupaj pokazal, da je pri drugem merjenju prišlo do izboljšane samoocene odnosov in do nižje količine socialne izraznosti. Z linearno regresijsko analizo smo ugotovili, da na razliko v tekmovalni uspešnosti parov (2. čas – 1. čas) ali na tekmovalno uspešnost v 2. času, v celotnem vzorcu na spremembo uspešnosti vpliva vsota sprememb v samooceni za plesalca in plesalko ter razlika med samoocenama v eksperimentalni skupini. Vpliv razlike skupnega samoocenjevanja socialnih spretnosti obeh tekmovalcev v paru (vsota obeh vrednosti in samoocenjevalne lestvice) na razliko v tekmovalni uspešnosti. Večja kot je razlika v samoocenjevanju socialnih spretnosti para, večja je razlika tekmovalne uspešnosti para. Ta vpliv je statistično značilen, če analiziramo obe skupini skupaj. Primerjava sprememb v dimenzijah socialnih spretnosti v celotnem vzorcu, je pokazala, da v socialnih spretnostih med plesalci in plesalkami ni razlik. Pokazalo se je le, da so plesalke v konotrolni skupini med obema časovnima točkama napredovale v emocionalnem nadzoru in socialni izraznosti, medtem ko so plesalci v kontrolni skupini v obeh časovnih točkah močno nazadovali v teh dveh dimenzijah. V eksperimentalni skupini pa do razlik ni prišlo. Da osebnostna struktura ne vpliva na učinkovitost treninga socialnih spretnosti vrhunskih športnih plesalcev, smo preverjali z linearno regresijsko analizo, ki je pokazala statistično značilnost v dimenziji socialnega nadzora. To pomeni, da lahko spremembe v dimenziji socialnega nadzora, napovedujemo na podlagi osebnostne strukture. Model napovedi spremembe emocionalne izraznosti na podlagi osebnostnih lastnosti ni statistično značilen, vendar pa je značilen vpliv vztrajnosti na izboljšano emocionalno izraznost. Tudi model napovedi spremembe emocionalne senzibilnosti na podlagi osebnostnih lastnosti ni statistično značilen. Našli pa smo pozitiven vpliv dominantnosti na napredek v tej lastnosti. Prav tako ni statistično značilen model spremembe emocionalnega nadzora. Vendar kontrola čustev pozitivno vpliva na napredek v tej spretnosti. Enako velja za spremembe v socialni izraznosti, vendar smo pri tej spretnosti našli pozitiven vpliv lestvice iskrenosti na napredek. Tudi model napovedi spremembe v socialni senzibilnosti ni statistično značilen, vendar ima tudi lestvica iskrenosti pozitiven vpliv na napredek v tej spretnosti.20192019-10-04 07:20:04Doktorsko delo/naloga111578VisID: 27118COBISS_ID: 5599153sl