<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv pogostosti ustne higiene ter uporabe antiseptičnih sredstev na preprečevanje ventilacijske pljučnice</dc:title><dc:creator>Simonišek,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Djekić,	Bernarda	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rozman,	Suzana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ventilacijska pljučnica</dc:subject><dc:subject>ustna higiena</dc:subject><dc:subject>raztopine za ustno higieno</dc:subject><dc:subject>klorheksidin</dc:subject><dc:subject>pogostost izvajanja ustne higiene</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:description>Uvod: Ventilacijska pljučnica je najpogostejša življenjsko nevarna bolnišnična okužba v enoti intenzivnega zdravljenja. Njeno pojavnost lahko z ustreznimi metodami in aktivnostmi zmanjšamo, vendar je ne moremo popolnoma preprečiti. Ena izmed teh aktivnosti je tudi ustrezno izvajanje ustne higiene. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti izvajanje ustne higiene pri intubiranih bolnikih v enoti intenzivnega zdravljenja pri preprečevanju ventilacijske pljučnice s stališča medicinske sestre. Ugotoviti smo želeli katere raztopine so z vidika preprečevanja ventilacijske pljučnice priporočene za ustno higieno intubiranega bolnika in kakšna je priporočena pogostost izvajanja ustne higiene. Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s kritičnim pregledom slovenske in tuje strokovne in znanstvene literature. Iskanje literature je potekalo prek spletnega portala Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani (DiKUL) v mednarodnih spletnih bazah CINAHL, Medline, Cochrane Library in Jstor ter s pomočjo vzajemne kataloške baze podatkov COBIB.SI. Iskanje literature je potekalo s pomočjo ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku: ustna higiena, ustna nega, ventilacijska pljučnica, preventiva, intenzivna zdravstvena nega, standard ustne higiene, klorheksidin, jod, fiziološka raztopina, raztopine, pogostost. Upoštevala se je literatura, ki je bila napisana med letoma 2009 in 2019. Za odgovore na raziskovalna vprašanja je bila uporabljena literatura, napisana med letoma 2012 in 2019. Narejena je vsebinska analiza 19-ih znanstvenih člankov. Rezultati: Najpogosteje uporabljena in v literaturi navedena kot raztopina, ki se je izkazala za najbolj učinkovito pri preprečevanju ventilacijske pljučnice, je klorheksidin v koncentraciji od 0,12 % do 2 %. Uporabljajo se tudi raztopine Echinacee, glutamina, povidon-joda in zeliščnih ustnih vod. Priporočena pogostost izvajanja ustne higiene je še vedno slabo raziskana. Poročana pogostost izvajanja ustne higiene je različna. Razprava in zaključek: Podatki za posamezne raziskave o pogostosti izvajanja ustne higiene so pridobljeni predvsem z anketiranjem medicinskih sester. V vseh analiziranih raziskavah priporočajo uporabo antiseptične raztopine klorheksidin, vendar bi bilo kljub temu potrebno raziskati uporabo drugih raztopin, ki so se v posameznih raziskavah izkazale za učinkovite pri preprečevanju ventilacijske pljučnice. Nekatere od njih bi lahko imele manj neželenih učinkov kot antiseptiki. Potrebne so natančno načrtovane klinične raziskave, na podlagi katerih bi se določil izbor raztopine in optimalna pogostost izvajanja posameznih aktivnosti ustne higiene. Zdravstvene ustanove bi morale oblikovati na dokazih utemeljene smernice in protokole, ki bi jih zdravstveni delavci upoštevali in izvajali.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-03 07:46:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111558</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 94848</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5703275</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
