<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba senzorjev kot podpora menedžmentu v čredi krav molznic</dc:title><dc:creator>Kacin,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klopčič,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>govedo</dc:subject><dc:subject>krave molznice</dc:subject><dc:subject>menedžment</dc:subject><dc:subject>senzorji</dc:subject><dc:description>Zanimanje za uporabo sodobne senzorske tehnologije pri reji krav molznic je vedno večje, predvsem zaradi povečevanja števila živali v posamezni čredi. Poleg pedometrov in ovratnic s senzorji, na tržišče prihajajo tudi ušesne značke s senzorji. Eno takih smo preizkusili tudi v naši raziskavi v okviru mednarodnega projekta 2 ORG-COWS z namenom potrditi uporabnost senzorske tehnologije pri izboljšanju upravljanja v čredi krav molznic ter pravočasnem ukrepanju ob predvidenih in nepredvidenih dogodkih v čredi. Podatke o obnašanju krav molznic s pomočjo Agis senzorjev smo zbirali dve leti pri 74-tih kravah molznicah treh različnih pasem (rjava, črno bela, lisasta) na dveh visokogorskih kmetijah v Idrijskih Krnicah. Na osnovi velikega števila podatkov (N=24.241 dni) zbranih s pomočjo teh senzorjev, smo ugotovili, da so živali v povprečju počivale 7 ur, za prežvekovanje so porabile 7,5 ur, za zauživanje obroka 5,5 ur, za gibanje 2 uri in za povečano aktivnost (obnašanje ob pojatvi) 2 uri. Do sprememb v obnašanju pride ob različnih dogodkih, kot so telitev, pojatev ali pojav bolezni oz. poškodb. Ob telitvi krave manj časa prežvekujejo in so bolj aktivne. V času pojatve so krave bolj aktivne, manj časa pa porabijo za zauživanje krme in prežvekovanje. Uporabnosti senzorske tehnologije za pravočasno prepoznavanje bolezenskega stanja živali nismo mogli potrditi, predvsem zaradi majhnega števila živali, ki so v tem času zbolele. S statističnim modelom, v katerega smo vključili vpliv rejca, pasme, zaporedne laktacije, stadija laktacije in načina reje (paša/hlev) smo pojasnili med 9,21 in 15,48 % variabilnosti za posamezne vzorce obnašanja. Razlike med razredi pri vplivih so bile statistično značilne (p&lt;0,0001).</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-03 07:45:52</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111555</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 171872</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4305544</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
