<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv ekstraktov pečenega govejega mesa na znotrajcelično oksidacijo v kvasovkah vrste Saccharomyces cerevisiae</dc:title><dc:creator>Delić,	Arnela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jamnik,	Polona	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Polak,	Tomaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>goveje meso</dc:subject><dc:subject>toplotna obdelava</dc:subject><dc:subject>heterociklični amini</dc:subject><dc:subject>karcinogene spojine</dc:subject><dc:subject>mutagene spojine</dc:subject><dc:subject>oksidativni stres</dc:subject><dc:subject>znotrajcelična oksidacija</dc:subject><dc:subject>Saccharomyces cerevisiae</dc:subject><dc:description>Namen magistrske naloge je bil ugotoviti vpliv ekstraktov heterocikličnih aminov (HCA) iz govejih pleskavic, pečenih na dvoploščnem žaru pri petih različnih temperaturah, in sicer: 120 °C, 160 °C, 180 °C,  220 °C in  260 °C, na modelnem organizmu - kvasovki Saccharomyces cerevisiae. Goveje pleskavice so bile pripravljene v dveh skupinah A in B, in sicer tako, da so bile pleskavice A pečene do središčne temperature  (Ts)  = 72 °C, medtem ko so se pleskavice B pekle 5 minut. Najprej smo analizirali prisotnost HCA v mesnih ekstraktih, kjer smo pri vseh vzorcih določili relativno največ PhIP, sledil je MeIQx v veliko nižji koncentraciji. S pomočjo kvasovke Saccharomyces cerevisiae smo preverili vpliv ekstraktov HCA iz pečenih govejih pleskavic na celični ravni. Kvasovke smo inkubirali v pufru PBS pri 28 °C in 220 obr./min ter jih za 2 uri izpostavili raztopini ekstrakta HCA v različnih koncentracijah. Po 2-urni izpostavitvi smo izmerili nivo znotrajcelične oksidacije z uporabo barvila 2',7'-diklorofluorescein ter vsebnost glutationa v reducirani obliki. Iz rezultatov lahko zaključimo, da dodatek raztopine ekstrakta HCA iz govejih pleskavic tako za vzorce, pečene do središčne temperature 72 °C kot tudi za vzorce, pečene 5 minut, v uporabljenih koncentracijah ne inducira oksidativnega stresa pri kvasovki Saccharomyces cerevisiae in nima vpliva na vsebnost reducirane oblike glutationa.</dc:description><dc:publisher>[A. Delić]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-03 07:45:37</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111552</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 637.514.5:641.526.5:547.554:577.1</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 171870</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5106552</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
