<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Doživljanje sramu pri ženskah v nasilnem partnerskem odnosu</dc:title><dc:creator>Hohler,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simonič,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>intimno partnersko nasilje</dc:subject><dc:subject>sram</dc:subject><dc:subject>čustva</dc:subject><dc:subject>krog nasilja</dc:subject><dc:subject>fenomenološka metoda.</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je avtorica raziskovala doživljanje sramu žensk v nasilnem intimnem partnerskem odnosu. V teoretičnem delu je predstavljena definicija nasilja več različnih strokovnjakov zaradi razpršenosti slednjega, njegove karakteristike in vrste, predstavljena je dinamika kroga nasilja med žrtvijo in povzročiteljem nasilja, travmatična veza, pomen čustev ter njihova vloga in značilnosti v intimnem partnerskem odnosu. V empiričnem delu se je avtorica za raziskovanje posluževala fenomenološke metode, ki temelji na raziskovanju osebnega doživljanja nekega fenomena. Avtorica dela je podatke pridobila s pomočjo polstrukturiranega intervjuja sedmih udeleženk o njihovem doživljanju nasilja v intimnem partnerskem odnosu, s poudarkom na doživljanju občutju sramu. Rezultati raziskave so pokazali, kako se udeleženke soočajo z doživljanjem že omenjenega čutenja ali so v stiku s slednjim ter katera občutja se še poleg sramu pojavljajo v nasilnem intimnem partnerskem odnosu. Ugotovili smo da so vse udeleženke v intimen partnerski odnos prišle z vsebino disfunkcionalnega sramu kljub temu, da nekatere izmed njih niso imele izkušnje nasilja v primarni družini. Udeleženke so v intimnem partnerskem odnosu doživljale predvsem strah in krivdo, le redko so bile v stiku s sramom. Slednjega so pričele odkrito naslavljati šele po tem, ko so prekinile nasilen intimen partnerski odnos. Nekatere so znale opisati telesne senzacije tega čutenja, a ga niso znale poimenovati. Sram je do določene mere zaviral prekinitev kroga nasilja, tudi zaradi povezave z drugimi čustvi, ki so se pojavljala (strah, krivda in gnus), vendar pa je po drugi strani igral tudi ključno vlogo pri samem odhodu, ko so se žrtve uspele soočiti z nesposobnostjo, da bi stvari uredile drugače. Polnejši stik s sramom so udeleženke doživele šele po odhodu iz nasilnega partnerskega odnosa.</dc:description><dc:publisher>[V. Hohler]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-03 07:35:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111541</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.942-055.2:364.632(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22873</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 11004163</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
