<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Lastnosti mlekarskih odpadnih voda za pridobivanje bioplina</dc:title><dc:creator>Melihen,	Dean	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kolbl Repinc,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Stres,	Blaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>sirotka</dc:subject><dc:subject>anaerobna razgradnja</dc:subject><dc:subject>bioplin</dc:subject><dc:subject>test BMP</dc:subject><dc:subject>fizikalno-kemijski parametri</dc:subject><dc:subject>metan</dc:subject><dc:description>Mlekarske odpadne vode iz mlečno predelovalnih industrij so organsko močno obremenjene in posledično težje razgradljive v bioloških procesih čiščenja. To je razlog, da na čistilnih napravah povzročajo motnje v delovanju. V primeru izpusta v okolje pa lahko povzročijo celo evtrofikacijo stoječih voda. Bistveno večje koncentracije organskega onesnaženja najdemo v sirotki, ki je glavna sestavina mlekarskih odpadnih voda. Večji del suhe snovi v sirotki predstavlja laktoza, najdemo tudi nekaj beljakovin in maščob. Te specifične lastnosti ponujajo številne možnosti nadaljnjega izkoriščanja in bodo v nadaljevanju predstavljene.
V magistrskem delu smo v teoretičnem delu predstavili lastnosti sirotk ovčjega in kozjega izvora, ki smo jih pridobili iz literature. Prav tako smo opisali postopek pridobivanja beljakovin v prahu ter se nato osredotočili na uporabo sirotke kot kosubstrata v anaerobni razgradnji za pridobivanje bioplina. Predstavili smo biokemične procese ter procesne parametre anaerobne razgradnje. V eksperimentalnem delu naloge smo vzorčili več sirotk ovčjega in kozjega izvora. Izmerili smo njihove fizikalno-kemijske lastnosti, prav tako smo izmerili lastnosti inokuluma in kravje gnojevke, saj so bili to trije substrati, ki smo jih na začetku testa dodali v fermentorje za anaerobno presnovo. Eksperiment smo izvedli z avtomatskim sistemom za merjenje metanskega potenciala (AMPTS II). Glede na količine pridelane sirotke na Bovškem, smo v zadnjem delu naloge dimenzionirali dva različna reaktorja (UASB in AnFBR), v katera bi se kot kosubstrat dodajalo sirotko. UASB reaktor bi polnili z odpadno vodo, ki priteče na čistilno napravo, s primarno sirotko in kravjo gnojevko v razmerju 283:10:3. Reaktor AnFB pa s primarnim in sekundarnim blatom, primarno sirotko in kravjo gnojevko v razmerju 10:5:1.</dc:description><dc:publisher>D. Melihen]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-03 07:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111535</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 628.31:637.1(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 137771</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8936545</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
