Izkušnje učencev petega razreda z vrtnarjenjem in njihov vpliv na odnos do doma pridelane zelenjaveŽvokelj, Ema (Avtor) Skribe Dimec, Darja (Mentor) vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvojV zgodovini slovenskega šolstva je šolski vrt predstavljal pomemben del pouka: bil je učilnica v naravi, kjer so učenci preko neposrednega stika z naravo spoznavali posamezne rastline, se učili obdelovanja vrtov in pridelovanja različnih pridelkov, ki so jih nato uporabili v kuhinji. V današnjem, vedno bolj virtualnem svetu, otroci preživijo manj prostega časa zunaj, kar vpliva na njihove izkušnje z vrtnarjenjem in posledično na odnos do doma pridelane zelenjave. Nekateri namreč sploh ne vedo, od kod pride hrana, ki se vsak dan znajde na njihovih krožnikih. Pomembno vlogo pri približevanju narave učencem in upoštevanju praks naših prednikov ima program Šolski ekovrt, ki poskuša po vsej Sloveniji spodbuditi oblikovanje šolskih ekoloških vrtov in jih vključiti v redni pouk. Prav tako se spremembe dogajajo v šolskem sistemu, saj posodobljeni učni načrti zahtevajo izvajanje šolskih dejavnosti, ki spodbujajo vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj. V magistrskem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskali, kakšne so izkušnje učencev petega razreda z vrtnarjenjem, kje so jih pridobili in kako vplivajo na njihov odnos do doma pridelane zelenjave. V raziskavi se je pokazalo, da imajo podeželski otroci z večino vrtnarskih dejavnosti (rahljanje, sajenje, zalivanje, puljenje plevela, nabiranje in čiščenje) več izkušenj kot mestni. Ugotovili smo tudi, da večja količina izkušenj z vrtnarjenjem pozitivno vpliva na odnos učencev do doma pridelane zelenjave, kar je pobuda za to, da vrtnarjenje ponovno postane obvezen predmet v osnovnih šolah, saj bi le tako imeli vsi učenci (posebej tisti iz urbanih okolij) možnost neposrednega in pristnega stika z naravo.20192019-10-03 04:35:38Magistrsko delo/naloga111528COBISS_ID: 12620105sl