<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>In vitro reševanje genskih virov evropskega pravega kostanja (Castanea sativa Mill.), napadenega s kostanjevo šiškarico (Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu)</dc:title><dc:creator>Zagrajšek,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Luthar,	Zlata	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>evropski pravi kostanj</dc:subject><dc:subject>kostanjeva šiškarica</dc:subject><dc:subject>mikropropagacija</dc:subject><dc:subject>regeneracija</dc:subject><dc:subject>poganjki</dc:subject><dc:subject>koreninjenje</dc:subject><dc:description>Kostanjeva šiškarica (Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu) ogroža obstoj evropskega pravega kostanja (Castanea sativa Mill.) tako v Sloveniji kot tudi drugod po Evropi. Cilj naloge je bil s pomočjo in vitro tehnik razmnožiti in koreniniti 2 genska vira kostanja z oznakama P. in Š2, ki rasteta na območju Vipavske doline in jih rešiti propada. Za razmnoževanje poganjkov smo uporabili MS-1NO3 gojišče z dodatkom BAP (0,5 mg/L), ki se je izkazalo za oba genotipa kot zelo uspešno. Po razmnoževanju je sledila faza koreninjenja poganjkov na MS-1NO3 gojišču z različno koncentracijo avksinov IBA, NAA ali IAA in dodatki: sladkor (saharoza, glukoza in fruktoza) in kokosova voda. Odzivnost poganjkov na koreninjenje smo testirali s 15 gojišči in nobeno se ni izkazalo kot uspešno. Poleg koreninjenja smo na izbranih gojiščih spremljali tudi vitalnost poganjkov: število propadlih, vitrificiranih, z odmrlim vršičkom in poganjke z in brez kalusa. Po statistični analizi podatkov smo ugotovili, da med obema genskima viroma v opazovanih lastnostih ni značilnih razlik, so pa razlike med gojišči. Največ propadlih poganjkov je bilo na gojišču K4 (54 %). Na gojišču K11 je bilo največ poganjkov z odmrlim vršičkom (31 %), pri K15 pa je bilo največ vitrificiranih (33 %) poganjkov. Poganjkov s kalusom je bilo največ na gojišču K5 (23 %). Ugotovili smo, da imata največji vpliv na vitalnost poganjkov je njihova vrsta in pa koncentracija avksina.</dc:description><dc:publisher>[K. Zagrajšek]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-02 07:46:19</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111521</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 631.532:634.53:57.085.2(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 171818</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 9315449</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
