Težke kovine in polkovine v različnih velikostnih frakcijah tal iz območja Podkuma in TrboveljSakaljšek, Tjaša (Avtor) Rogan Šmuc, Nastja (Mentor) onesnaženosttlatežke kovine in polkovinefaktorji onesnaženjaOnesnaženost tal s težkimi kovinami in polkovinami predstavlja veliko grožnjo obdelovalnim površinam, saj preko tal težke kovine in polkovine vstopajo v rastline ter nadalje v človeški prehranjevalni sistem. V magistrskem delu smo analizirali mineralne in geokemične lastnosti kamnin in tal na območju Podkuma ter tal na območju Trbovelj, v treh različnih velikostnih frakcijah (< 0,0633 mm; 0,125–0,315 mm; 0,315–2 mm). Kamnine in tla na območju Podkuma smo vzorčili na dveh različnih matičnih kamninah. Prvo predstavlja grödenska kamnina, in sicer kremenov peščenjak, drugo predstavlja dolomit skitijske stopnje. Mineralno sestavo vzorcev tal obeh območij predstavljajo: kremen, dolomit, kalcit, muskovit/illit, klorit, kaolinit in plagioklazi. Razlike so le v razmerjih med vsebnostmi posameznih mineralov. Enako mineralno sestavo imajo tudi vzorci tal na območju Trbovelj, ki so bili odvzeti na kamninah sosijske stopnje. Na obeh raziskovanih območjih se izmed glavnih oksidov v največjih količinah pojavljajo SiO2, Al2O3, MgO in CaO. Vsebnosti glavnih oksidov na obeh območjih odražajo mineralno sestavo kamnin in tal. Izmed vseh težkih kovin, ima na obeh lokacijah najvišje izmerjene vsebnosti Zn, najnižje As. Onesnaženost tal na območju Podkuma in Trbovelj smo določili na podlagi primerjave z mejnimi vrednostmi za suha tla in izračunanimi okoljskimi indeksi. Na območju Podkuma mejne vrednosti presega le Zn, in sicer v vzorcih tal, odvzetih na peščenjaku, na območju Trbovelj pa As in Zn. Glede na okoljske indekse so tla na območju Podkuma zmerno onesnažena s Zn, Pb in Cu. Na območju Trbovelj so tla zmerno onesnažena z Zn in Pb. Povišane vsebnosti Zn, Pb in Cu lahko izvirajo iz antropogenih dejavnosti. Ker odvzeti vzorci predstavljajo predvsem vrtna tla, lahko na območju Podkuma onesnaženje oziroma višje vsebnosti Zn pripišemo uporabi fosfatnih gnojil v kmetijstvu, Pb prometu, kjer se je uporabljal kot dodatek k gorivu, ter Cu uporabi v kmetijstvu za preprečevanje bolezni in hitrejšo rast rastlin. Na območju Trbovelj lahko višje vsebnosti Zn pripišemo avtomobilski industriji, kjer se uporablja za premaze jekla, in premogovniku, Pb pa prometu in žganju premoga v preteklosti.20192019-10-02 07:46:01Magistrsko delo/naloga111512VisID: 71307COBISS_ID: 1530718sl