<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj mikrostrukture v deformirani nikljevi zlitini 625</dc:title><dc:creator>Malej,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Godec,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Medved,	Jože	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Inconel 625</dc:subject><dc:subject>segregacije</dc:subject><dc:subject>vroča deformacija</dc:subject><dc:subject>modifikacija s Ti in Al</dc:subject><dc:subject>staranje</dc:subject><dc:description>Glavni cilj doktorske disertacije je raziskava vpliva deformacije in toplotne obdelave na izločanje sekundarnih faz nikljeve zlitine 625 z različno kemijsko sestavo. V vroče deformiranih ploščah, ki imajo pozitivne segregacije z niobijem smo opazovali izločanje sekundarnih faz po staranju na temperaturi 750 °C. Ker se je povprečni delež niobija spreminjal čez segregacijski pas, smo spremljali izločanje sekundarnih faz pri različnem povprečnem deležu niobija. Pri majhnem povprečnem deležu niobija (&lt; 4 mas.% Nb) so deformirana zrna omogočala izločanje večjega števila izločkov ?'' (Ni3Nb). Nasprotno, v rekristaliziranih zrnih je bila gostota izločkov ?''-faze veliko manjša, izločali pa so se samo na dvojčkih in drsnih linijah. Z večjim delež niobija (&gt; 4 mas.% Nb) je izločanje večjega števila finih izločkov ?'' potekalo v deformiranih in rekristaliziranih zrnih. Na deformacijskem dilatometru smo spreminjali temperaturo deformacije in jo povezali z izločanjem ?''-faze s pomočjo EBSD-analiz. Temperatura deformacije (950, 1050 in 1150 °C) ima vpliv na porazdelitev faze ?'' in je povezana z lokalno razliko v orientaciji. V zadnjem delu disertacije smo raziskovali vpliv žarjenih in deformiranih vzorcev na utrjevanje z izločanjem ?'' v homogeniziranih ploščah z različnim dodatkom titana in aluminija. Na osnovi meritev trdot in mikrostrukturnih preiskav, ima dodatek titana (0,36 mas.%) in aluminija (0,35 mas.%) majhen vpliv na izločanje ?'' faze. Trdota deformiranih vzorcev se je po staranju na temperaturah 700 in 750 °C zaradi izločanja ?'', bolj povečala v primerjavi z žarjenimi vzorci. Majhno povečanje v natezni trdnosti pa je bilo povezano z deležem niobija (~ 3,3 mas%).</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-02 07:45:05</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111489</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 71301</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1844063</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
