Vpliv vadbe v vodi na ravnotežje ter odrivno moč pri mladih odraslihSašek, Matic (Avtor) Štirn, Igor (Mentor) Tomažin, Katja (Komentor) ravnotežjesenzomotorikapropriocepcijavodavadbaVadba v vodi se uporablja tako v rehabilitaciji kot tudi pri treningu vrhunskih športnikov. Jasnih metod in sredstev za uporabo takšne vadbe v praksi ni, saj mehanizmov delovanja ne znamo enoznačno pojasniti. Praktična vrednost takšne vadbe je kljub temu velika, ker z vajami ravnotežja vplivamo na prilagoditve v gibalnem nadzoru tako na senzoričnem kot tudi motoričnem nivoju. V nalogi nas je zanimalo, kakšni so učinki vadbe ravnotežja, če jo izvajamo v dveh različnih okoljih, v vodi ali na kopnem. Glavni cilj magistrske naloge je bil preveriti učinke senzomotorične vadbe v vodi in na kopnem. Preverjali smo vplive na statično ravnotežje, dinamično ravnotežje in odrivno moč. V ta namen je v raziskavi sodelovalo 31 merjencev, ki so bili naključno razdeljeni v tri skupine. Ena skupina je izvajala vadbo na kopnem (KOP), druga skupina vadbo v vodi (VOD), tretja skupina pa je služila kot kontrola (KON). Teste smo izvedli pred in po 7-tedenskem protokolu vadbe na ravnotežni deskah. Statično ravnotežje smo merili s pomočjo merjenja centra pritiska (SP) na tenziometrični plošči. Dinamično ravnotežje smo merili s pomočjo Y testa dinamičnega ravnotežja, za testa odrivne moči pa smo uporabili skok iz polčepa (SJ) in skok z nasprotnim gibanjem (CMJ). Za parametre smo izračunali normalnost porazdelitve in homogenosti varianc. Za preverjanje učinkov faktorja vadbe znotraj skupin smo uporabili T-test za odvisne vzorce, za preverjanje faktorjev vadbe skupaj s faktorjem skupine pa smo uporabili analizo kovariance (ANCOVA), saj so bili povprečni rezultati testov pred vadbo statistično značilno različni med skupinami. V primeru izračunane statistične značilnosti smo uporabili LSD post-hoc test. Statistično značilne spremembe znotraj skupin smo zasledili pri merjenju statičnega ravnotežja z odprtimi očmi pri skupini, ki je vadila v vodi. Izboljšanje v dinamičnem ravnotežju po vadbi smo izračunali pri skupini KOP. Pri odrivni moči smo izboljšanje po vadbi zasledili tako pri KOP kot pri VOD. Analiza kovariance kljub temu ni pokazala statistično značilnih sprememb pri statičnem in dinamičnem ravnotežju za faktorja vadbene intervencije in skupine. Statistično značilne razlike smo zasledili pri odrivni moči, in sicer pri CMJ, med skupinama KOP in KON ter pri SJ, med skupinama VOD in KON. Razlike pri CMJ so se nakazovale med skupinama VOD in KON. V raziskavi smo ugotovili, da je imela vadbena intervencija, ne glede na to, ali smo vadili na kopnem ali v vodi, vpliv zgolj na odrivno moč. Mogoče je, da je vadba vplivala na izboljšanje medmišične in znotrajmišične koordinacije v kolenskem in skočnem sklepu. Do izboljšanja pri odrivni moči je morda prišlo tudi zaradi izboljšanja refleksnih odzivov. Učinkov na statično in dinamično ravnotežje nismo zasledili, ko smo upoštevali faktorja vadbe in skupine. Iz tega lahko sklepamo, da naša vadbena intervencija ni imela vpliva na ravnotežje. Ker značilnih razlik med KOP in VOD nismo zasledili pri nobenem testu, domnevamo, da so učinki vadbe za ravnotežje v vodi podobni učinkom vadbe na kopnem. Zaključimo lahko, da je senzomotorično vadbo v vodi smiselno uporabljati v zgodnji fazi rehabilitacije in kot sredstvo kondicijske vadbe pri vrhunskih športnikih, predvsem za razvoj odrivne moči. Rezultati naše študije kažejo, da takšna oblika vadbe ne daje vpliva na statično in dinamično ravnotežje pri odraslih, treniranih posameznikih. Študija po drugi strani odpira možnost raziskovanja vplivov vadbe pri populacijah poškodovancev in starostnikov, pri katerih je ravnotežje moteno oz. porušeno. Upoštevati moramo, da ima opravljena študija tudi določene omejitve. Vadba je trajala zgolj 7 tednov z dokaj majhno količino. Hkrati pri začetnem in končnem testiranju nismo uporabili specifičnega testa, ki bi nam najbolje pokazal specifične učinke vadbe. Eden izmed motečih dejavnikov je bil tudi majhen vzorec merjencev in izbor testov, ki so bili očitno premalo občutljivi.20192019-10-02 07:20:54Magistrsko delo/naloga111480VisID: 27085COBISS_ID: 5596081sl