Analiza 70.a člena Ustave Republike Slovenije: pravica do pitne vodeGlavaš, Maja (Avtor) Pličanič, Senko (Mentor) pravica do vodepravica do pitne vodepitna vodavodni virioskrba s pitno vodoprivatizacija vodečlovekove praviceustavne praviceVoda ni le nujna za življenje in zdravje ljudi, ampak predstavlja strateški vir 21. stoletja. Njeno količino in kakovost v zadnjem času ogrožajo naraščajoče prebivalstvo, podnebne spremembe in vse večji ekonomski pritiski. V mednarodnem pravu se je zato razvila človekova pravica do pitne vode, ki naj vsakemu posamezniku brez diskriminacije zagotovi primeren dostop do zadostne količine varne in čiste pitne vode pod ekonomsko sprejemljivimi pogoji. Čeprav je slovenska ustava pravico do pitne vode in pitno vodo kot naravno dobrino že varovala prek nekaterih ustavnih določb, so se zaradi strahu, da želi Evropska Unija prepustiti upravljanje vodnih virov tujim korporacijam, tudi v Sloveniji začeli pozivi, naj se slovenski vodni viri ter dostop do pitne vode izrecno zavarujejo na ustavni ravni. Magistrska naloga analizira 70.a člen, s sprejetjem katerega je Slovenija novembra 2016 postala ena izmed redkih držav, ki je pravico do pitne vode izrecno zapisala v svojo ustavo. Pri tem naloga ugotavlja, da je ustavodajalec na ustavni ravni prepovedal privatizacijo vodnih virov in oskrbe s pitno vodo, medtem ko se do nekaterih ključnih vidikov pravice do pitne vode ni opredelil. Ker dopolnitev ustave močno posega v obstoječ pravni red, je njeno vsebino potrebno konkretizirati z uskladitvijo zakonodaje. Kljub začetni vnemi zaenkrat do tega še ni prišlo. Naloga v sklepnem delu doda, da mora nova pravna ureditev še posebej zaščititi ekonomsko in socialno najšibkejše člane družbe ter uzakoniti zmernost, kar naj zagotovi, da bo čista pitna voda na voljo tudi prihodnjim generacijam.20192019-10-02 07:15:48Magistrsko delo/naloga111466VisID: 90215COBISS_ID: 16981841sl