Pomoč dijaku z neverbalnimi specifičnimi učnimi težavamiFilipič, Ana (Avtor) Kavkler, Marija (Mentor) Košak Babuder, Milena (Komentor) srednja šolaNeverbalne specifične učne težave so manj znan nevrološki sindrom, ki osebe, s kljub povprečnimi ali nadpovprečnimi intelektualnimi sposobnostmi, ovirajo pri njihovem funkcioniranju na različnih področjih. Avtorji navajajo, da se njihovi primanjkljaji lahko kažejo na motoričnem, vidno-prostorskem, organizacijskem, socialnem in čustvenem področju ter vplivajo tudi na vsa druga področja življenja. Pogosto pa so prisotna tudi močna področja, kot so zgodnji jezikovni razvoj in razvoj besedišča, dober mehanični in slušni spomin, pozornost na detajle, zgodnje bralne veščine in zmožnost črkovanja. V srednji šoli dijaki z neverbalnimi specifičnimi učnimi težavami teh težav praviloma ne prerastejo in lahko postanejo ob večjih zahtevah še opaznejše. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti oseb z neverbalnimi specifičnimi učnimi težavami, izražanje teh težav v srednješolskem obdobju in možne oblike pomoči za njihovo premagovanje. Na kratko so opredeljeni pojmi – izvršilne funkcije, učne strategije in organizacijske veščine, ki dijakom z neverbalnimi specifičnimi učnimi težavami pogosto povzročajo težave in jim onemogočajo uspešno soočanje s srednješolskimi izzivi. Čeprav je ključnega pomena, da se težave prepoznajo in obravnavajo čim prej, ostanejo nekatere spregledane in se diagnosticirajo šele v srednješolskem obdobju, ko postanejo zahteve večje. V empiričnem delu smo se zato osredotočili na raziskovanje strategij pomoči pri sedemnajstletnem dijaku, pri katerem so bile neverbalne specifične učne težave prepoznane šele v srednji šoli. Za oblikovanje začetne ocene funkcioniranja so bile uporabljene naslednje ocenjevalne lestvice in vprašalniki: Ocenjevalna lestvica za ugotavljanje neverbalnih specifičnih učnih težav (Goldstein, 1999), Vprašalnik za ugotavljanje učnih stilov (Advanogy.com, 2004), Vprašalnik o organizacijskih veščinah (Organization Skills Test- Version For Workers & Students, b.d.), Vprašalnik o učnih strategijah (Pečjak, 1998, v Pečjak in Gradišar, 2012) in Vprašalnik o izvršilnih funkcijah za učence (Dawson in Guare, 2012). Na podlagi začetne ocene je bil izdelan specialno-pedagoški trening, ki je potekal od začetka aprila do konca junija 2018. Izvajal se je na dijakovem domu dvakrat na teden po dve šolski uri. Trening je vključeval strategije za razvoj organizacijskih veščin, izvršilnih funkcij in učnih strategij ter je bil podprt z različnimi pripomočki in informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Primerjava začetnih in končnih rezultatov je pokazala določen napredek na področju organizacije, uporabe učnih strategij in izvršilnega funkcioniranja. Spremembe so bile vidne pri uporabi vnaprejšnjega načrtovanja in časovnega razporejanja lastnih aktivnosti, organiziranja lastnih obveznosti in učenja, boljše pripravljenosti na učenje, bolj učinkovitega in aktivnega učenja ter razumevanja snovi. Kljub temu pa bi lahko dijak na vseh področjih še precej napredoval, saj je bil še vedno precej odvisen od spodbud in pomoči drugih. Razlog za manjši napredek od želenega bi bil lahko prekratek čas izvajanja treninga in specifične okoliščine, ki so omejevale učinkovitost treninga – okrevanje po operaciji, nadomeščanje zamujene snovi, prezahtevnost gimnazijskega programa in zaključevanje šolskega leta. Za dosego dolgoročnejših ciljev bi bilo potrebno dijaku še naprej zagotavljati pomoč in postopno zmanjševati podporo ter spodbujati prevzemanje lastne odgovornosti in samostojnosti.20192019-10-02 04:24:26Magistrsko delo/naloga111454COBISS_ID: 12614985sl