Zavajanje in termografska kameraCenta, Ajda (Avtor) Geršak, Gregor (Mentor) Areh, Igor (Komentor) kognitivna obremenitevVsesplošno zanimanje za ugotavljanje zavajanja v smislu zavestnega neresničnega podajanja informacij z namenom zavajati v zmoto je že dolgo prisotno in potreba po prepoznavanju prevar v vsakdanjiku ali v kriminalnih okoliščinah je nujna. Ugotovljeno je bilo, da je laganje izjemno kompleksno družbeno vedenje, ki ne vključuje samo enega kognitivnega procesa, temveč gre za kombinacijo več procesov, npr. delovnega spomina, inhibicije in odzivnega upravljanja. Magistrsko delo začnem z iskanjem ustrezne definicije zavajanja in s pregledom sodobnejših tehnik njegovega odkrivanja. Večji poudarek je na psihofizioloških meritvah, predvsem na tehniki slikanja toplotnega polja s pomočjo termografske kamere. V empiričnem delu gre za oblikovano laboratorijsko raziskavo, kjer je bil naš cilj oceniti točnost prepoznave psihofizioloških odzivov glede na resnično ali neresnično zgodbo z uporabo merilnih instrumentov. Raziskava se je začela in zaključila z vodenjem devetih udeležencev skozi polstrukturirani intervju. Udeleženec je pred meritvami rešil vprašalnik STAI-X1 (angl. State–Trait Anxiety Inventory) o stopnji vznemirjenosti, nato je sledil osrednji del raziskave z merjenjem. V prvem delu je merjena oseba odgovarjala na postavljena nevtralna in primerjalna vprašanja. V drugem delu je sledilo pripovedovanje resnične in neresnične zgodbe, kjer smo spodbudili tehniko kognitivne obremenitve, saj so imeli udeleženci samo dve minuti ali manj časa za pripravo na odgovore. Predpostavljali smo, prvič, da bo med pripovedovanjem zgodb z izključno resničnimi elementi ali z izključno lažnimi elementi opazna temperaturna razlika na obrazu pripovedovalca glede na izbrana področja zanimanja (angl. Region of interest – ROI) in drugič, da se bosta srčni utrip in kožna prevodnost med pripovedovanjem lažne zgodbe povečala, medtem ko se bo temperatura kože na prstnih blazinicah znižala. Rezultati niso pokazali statistično pomembnih razlik med resnično in lažno zgodbo za nobeno meritev med merjenimi osebami in pri vsakem posamezniku posebej, manjše razlike med zgodbama pa so vseeno prisotne. Magistrsko delo zaključim s pregledom področja psihofiziološkega ugotavljanja zavajanja s kritičnim pristopom do uporabe omenjenih merilnih instrumentov, s poudarkom na pomembnih omejitvah, ki so morebiti vodile v nezmožnost prepoznave zavajanja, ter s predlogi za raziskovanje v prihodnosti.20192019-10-01 03:54:17Magistrsko delo/naloga111424COBISS_ID: 12611145sl