Retrospektivna kohortna študija in študija s kontrolno skupino na primeru klopnega meningoencefalitisaBERNARD, SONJA (Avtor) Lusa, Lara (Mentor) retrospektivna kohortna studijastudija s kontrolno skupinoklopni meningoencefalitisrazmerje obetovPri retrospektivni analizi redkih bolezni se pogosto uporablja študija s kontrolno skupino, obstaja pa tudi možnost uporabe retrospektivne kohortne študije. V nalogi smo primerjali rezultate obeh omenjenih študij, z namenom ugotoviti, v kolikšni meri so njuni rezultati primerljivi oziroma z namenom raziskati katera študija je bolj priporočljiva v določeni situaciji. V nalogi so bili analizirani dejanski podatki o klopnem meningoencefalitisu, pri čemer smo uporabili univariatno in multiplo logistično regresijo. Primerjavo rezultatov študij smo podkrepili s simulacijami, kjer smo si pogledali razlike v pristranskosti regresijskega koeficienta, variabilnosti regresijskega koeficienta in deležu statistično značilnih rezultatov. V teoretičnem delu naloge smo na kratko opisali kohortno študijo in študijo s kontrolno skupino, njune glavne značilnosti in najpogosteje uporabljene mere povezanosti (relativno tveganje ter razmerje obetov). Med drugim smo izpostavili problem vpliva moteče spremenljivke in opisali metode, s katerimi lahko vpliv omejimo. Predstavili smo tudi statistične modele, ki so bili v nadaljevanju uporabljeni za analizo podatkov: logistična regresija, interval zaupanja, Waldov statistični test, statistična moč in velikost testa. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo dejanskih podatkov, kratkim opisom spremenljivk in metod uporabljenih pri analizi dejanskih podatkov. Značilnosti uporabljenih spremenljivk smo raziskali z uporabo opisnih statistik (frekvenca in odstotek za opisne spremenljivke, mediana in interkvartilni razpon za številske spremenljivke, število manjkajočih vrednosti). Opazili smo, da imata dve spremenljivki visok delež manjkajočih podatkov. Pri univariatni logistični regresiji (retrospektivna kohortna študija) so bile vse številske spremenljivke statistično značilno povezane z izidom, z izjemo starosti. Nepogojna in pogojna logistična regresija pri študiji s kontrolno skupino sta dali podobne rezultate - nepogojna je imela nekoliko večjo statistično moč. Multipla logistična regresija ni vrnila statistično značilnih rezultatov, smo pa ponovno dobili primerljive rezultate pogojne in nepogojne logistične regresije. Pri simulacijah smo generirali kohorto podobne velikosti kot pri dejanskih podatkih in s podobnim deležem dogodkov. Najmanjšo pristranskost regresijskega koeficienta pojasnjevalne spremenljivke smo dobili v primeru retrospektivne kohortne študije s popravkom za motečo spremenljivko. Omenjena študija je imela tudi največjo statistično moč, kar je bilo pričakovano, saj smo imeli pri kohortni študiji večji vzorec kot pri študiji s kontrolno skupino. Pri tem je potrebno povedati, da je študija s kontrolno skupino vračala podobne rezultate kot kohortna študija oziroma so se jim rezultati študije s kontrolno skupino, z večanjem števila kontrol, približevali. Odsvetujemo uporabo študije s kontrolno skupino, ko sta pojasnjevalna in moteča spremenljivka močno povezani, saj zaradi prekomernega usklajevanja dobimo podcenjene vrednosti regresijskih koeficientov in izredno nizko statistično moč. Rezultati simulacij so potrdili tudi domnevo, da so rezultati nepogojne in pogojne logistične regresije pri študiji s kontrolno skupino skoraj identični. Manjša razlika je bila le v statistični moči, kjer je imela nepogojna logistična regresija nekoliko boljši rezultat.20192019-09-30 14:40:07Magistrsko delo/naloga111422VisID: 45501sl