<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Tehnologija reje rib v akvaponskih sistemih</dc:title><dc:creator>Jelnikar,	Nino	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Terčič,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ribogojstvo</dc:subject><dc:subject>ribe</dc:subject><dc:subject>akvaponika</dc:subject><dc:description>Akvaponika je proizvodni sistem, ki združuje akvakulturo s hidroponsko pridelavo zelenjave. Sistem deluje tako, da amonijak, ki ga ribe izločajo iz telesa in je zanje strupen, nitrifikacijske bakterije v biofiltru pretvorijo v nitrit in naprej v nitrat. Z nitrati bogata voda dospe do koreninskega sistema rastlin, kjer nitrati služijo rastlinam kot hranilo. Na ta način rastline vodo očistijo in očiščena voda vstopa nazaj v bazen za ribe. Za rast rastlin in življenje rib je potreben kisik, ki ga v vodo potiska zračna črpalka. Ključne komponente akvaponske enote so bazen z ribami, mehanski in biološki filter, enota za rast rastlin ter vodna/zračna črpalka. Centralni medij v akvaponiki je voda, ki mora za uspevanje rib, rastlin in nitrifikacijskih bakterij imeti ustrezno temperaturo, pH, količino raztopljenega kisika, trdoto ter sprejemljivo skupno količino dušikovih spojin. Najprimernejše vrste rib za rejo v akvaponskih sistemih v vročem podnebju so tilapija, krap in som, saj rastejo dokaj hitro in uspevajo v vodi slabše kakovosti z manjšo količino raztopljenega kisika. Postrv dobro raste v hladni vodi vendar zahteva kakovostnejšo vodo. Učinkovito delujoč akvaponski sistem je v ravnotežju. Prisotnost bolezni, pomanjkanje hranil in pogini kažejo na to, da ni v ravnotežju.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-29 07:45:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111383</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 171518</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4302216</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
