<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vprašanje zla po Luigiju Pareysonu</dc:title><dc:creator>Ahmetović,	Amir	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petkovšek,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mit</dc:subject><dc:subject>Bog</dc:subject><dc:subject>svoboda</dc:subject><dc:subject>izvirni greh</dc:subject><dc:subject>zlo</dc:subject><dc:description>Cilj diplomske naloge je povzeti Pareysonovo razmišljanje o vprašanju zla v njegovi knjigi Ontologija svobode, zlo in trpljenje. Paerysonov diskurz razdre vezi s prejšnjimi filozofskimi metodami, ki so temeljile na logiki in utemelji hermenevtiko mita, s katero je edino možno priti do ontološke dimenzije problema. S to hermenevtiko mita spozna, da zlo korenini v svobodi in Bogu, ki je sam absolutna svoboda, ki je izbral svojo lastno bit, in dobro namesto zla. Da je bil zmožen svobodno izbrati, je moral imeti alternativo – zlo. Zlo je po izbiri dobrega ostalo v Bogu, latentno, kot preteklost, ki nikoli ni bila aktualna sedanjosti. Človek   svoje svobode ni znal udejanjiti drugače kot negativno. Razumel jo je kot božjo in tako obudil zlo, ki je latentno spalo v Bogu, ter ga tako privlekel v svet. Ključni koncept je razmišljanje »onkraj dobrega in zla«, kjer tako zlo kot dobro, ki sta nerazdružljivi v svobodi, poganja ista energija. Pareyson skuša razdreti enoznačen interpretacijski pojem zla in priti zanj ter ga nato umestiti v človeško razumevanje življenja. Z njim povezano je trpljenje, ki je tako kazen kot odkup za greh in mesto solidarnosti med Bogom in človekom.</dc:description><dc:publisher>[A. Ahmetović]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-28 07:35:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111340</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 111.84(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22769</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8197466</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
