Ali je prihodnost gledališča lahko filozofska? Gledališče Bertolda Brechta na presečišču umetnosti, filozofije in didaktikeDebeljak, Bine (Avtor) Kreft, Lev (Mentor) filozofijadidaktikaepsko gledališčeUčni komadižrtevsoglasjerazredni bojBertolt BrechtWalter BenjaminV diplomskem delu se skušamo približati Brechtovi poziciji, s katero je želel v gledališču izpeljati stavek, da so filozofi do sedaj svet le razlagali, potrebno pa bi ga bilo spremeniti. S tem, je odprl vrata gledališča filozofom in filozofiji. Še več, Brecht je bil prepričan, da filozofija spada v gledališče in se je po vzoru svojega duhovnega učitelja Denisa Diderota oklical za filozofa v gledališču. Tudi zaradi tega v Brechtovem umetniškem opusu posebno mesto pripada Učnim komadom, stranpoti epskega gledališča, ki hkrati predstavljajo verjetno najbolj politično in didaktično obarvane Brechtove igre. Posebej se posvečamo komadoma Ukrep, za katerega je sam Brecht dejal, da je ta komad kot najbolj dodelan izmed vseh (na nek način lahko vidimo, kako sta splošni gesli Učnih komadov žrtev in soglasje prikazani v najbolj dodelani in premišljeni obliki, hkrati pa smo priča izpopolnjeni brechtovski učiteljski pozi) oblika gledališča prihodnosti, in Izjemi in pravilu, v katerem se s pomočjo Walterja Benjamina, kot najboljšega Brechtovega kritika, in njegovih tez o zgodovino posvetimo obliki razrednega boja, kot je ta prikazan v omenjenem komadu.20192019-09-28 07:15:58Diplomsko delo/naloga111331VisID: 444346sl