Načini tvorjenja pomanjševalnic in slabšalnic osebnih imen v poljščini in slovenščiniKošir, Tina (Avtor) Wtorkowska, Maria (Mentor) besedotvorjepomanjševalniceslabšalniceizpeljavakrnitevosebno imeTema diplomske naloge je predmet besedotvorja, jezikoslovne vede, ki se ukvarja s tvorbo novih besed in njihovimi pomeni. Dotaknili se bomo tudi teorije skladenjskega besedotvorja, ki tvorjenke pojasnjuje kot preobrazbo besednih zvez. Zanimali nas bodo predvsem načini tvorjenja pomanjševalnic in slabšalnic, ki spadajo med stilno zaznamovane besede. Te tako v poljščini kot v slovenščini tvorimo z izpeljavo (sin  sinek, miza  mizica, mesto  mestece; kmet  kmetavs, koča  kočura, fant  fante; koń  konik, lampa  lampka, serce  serduszko; nos  nochal, szafa  szafsko, jabłko  jabłucho) ali s krnitvijo, ki je poseben tip izpeljave, značilen predvsem za tvorjenje slabšalnic (Mariča  Iča, revež  revče; impreza  impra, ogórek  ogór). Našteli bomo najpogostejše pripone, s katerimi tvorimo pomanjševalnice in slabšalnice v poljščini in slovenščini ter jih opremili s primeri. V praktičnem delu se bomo ukvarjali z bolj pogostimi osebnimi imeni v slovenščini in poljščini ter raziskali, kako iz njih izpeljujemo pomanjševalnice in slabšalnice.20192019-09-28 07:15:08Diplomsko delo/naloga111322VisID: 444342sl