<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Program pomoči za spodbujanje razvoja samostojnosti hranjenja pri otroku s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju</dc:title><dc:creator>Starašinič,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolsko obdobje</dc:subject><dc:description>Statistični podatki zadnjih let kažejo, da narašča število otrok s posebnimi potrebami, ki so vključeni v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Vzporedno ob tem se pojavi potreba po ustrezni zgodnji specialno-pedagoški obravnavi in učinkovitih programih predšolskega izobraževanja, kjer je tudi omenjeni populaciji otrok omogočeno optimalno napredovanje. Težave pri otroku se lahko pojavijo na različnih področjih, tudi pri samostojnosti, saj le-to od njega zahteva primerno razvitost motorike, kognicije, senzorike in ustrezno interakcijo z okoljem. 
V magistrskem delu sem oblikovala individualiziran program gibalnih, finomotoričnih in igralnih aktivnosti, ob čemer sem želela ugotoviti, ali lahko z njim vplivam na razvoj samostojnosti pri hranjenju pri otroku s posebnimi potrebami v predšolskem obdobju. V študijo primera je bil vključen triletni deček, ki je opredeljen kot otrok z zmernimi govorno-jezikovnimi motnjami in je bil vključen v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Individualiziran program pomoči sem izvajala strnjeno 8 tednov, realiziranih je bilo 18 individualnih obravnav.
Rezultati, ki sem jih pridobila z analizo ocenjevalnih lestvic, neposrednega opazovanja otroka in s pogovori s starši in z vzgojiteljico so pokazali, da s programom gibalnih, finomotoričnih in igralnih aktivnosti lahko spodbujamo razvoj samostojnosti otroka na področju hranjenja. Izkazalo se je, da je bila izmed uporabljenih aktivnosti za otroka in njegov napredek na področju samostojnega hranjenja najbolj učinkovita finomotorična aktivnost, s katero razvijamo vizualno-motorično koordinacijo (prenašanje predmetov z žlico). Otrok je novo pridobljene finomotorične spretnosti (npr. ustreznejši prijem žlice) uporabljal pri dejavnosti aktivnega hranjenja. Ugotovljeno je bilo, da otrok 4 mesece po izvedbi programa pomoči še vedno uporablja v individualiziranem programu pridobljene spretnosti (ustreznejši prijem žlice, bolj vodoravno držanje žlice), zaradi česar je bolj samostojen, več poje in se manj umaže. 
Kot rezultat magistrskega dela so izdelane praktične smernice za delo z otrokom z govorno-jezikovnimi motnjami in primanjkljaji na gibalnem področju v predšolskem obdobju. Smernice so rezultat individualnih obravnav in so lahko v pomoč strokovnim delavcem na področju učenja samostojnosti pri hranjenju.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-28 03:01:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111319</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12610377</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
