<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv emocianlno posnetih reklam na dojemanje sporočila reklame</dc:title><dc:creator>FABČIČ,	MATIJA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Meža,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>radio</dc:subject><dc:subject>radijske reklame</dc:subject><dc:subject>poslušalci</dc:subject><dc:subject>radijski program</dc:subject><dc:subject>Noldus face reader</dc:subject><dc:description>Namen zaključnega dela je bil seznaniti se z dejavniki, ki vplivajo na dobro radijsko reklamo. Oziroma reklamo, katera bi bila po izboru poslušalcev najboljša. Diplomsko delo predstavlja eksperiment, s katerim smo ugotavljali faktor, ki je potreben za najboljšo reklamo. Reklama mora biti všeč vsem generacijam ter mora pritegniti poslušalce, da se na njeni podlagi odločijo za nakup. 
Predstavljen je pregled skozi zgodovino razvoja radia, radijskih reklam ter same produkcije na radijskih postajah. V delu opisujemo kaj zajema radijska reklama ter kako se reklamo pravzaprav posname, da jo lahko poslušalci na radiih slišijo. V delu je tudi predstavljen eksperimentalni del, v katerem smo s pomočjo testirancev preko zaznave obrazne mimike in ankete prišli do rezultatov  ki nam kažejo kateri sestavni del reklame jim je najbolj všeč. Uporabili smo literaturo domačih ter tujih avtorjev, saj nam ponujajo veliko več strokovne vsebine na tem področju.
Za diplomsko delo so bile izdelane štiri avdio reklame. Te reklame so testiranci poslušali in se na podlagi teh preko ankete odločali, kateri tip reklam jim je všeč. Anketo smo testirancem dali po koncu poslušanja vseh štirih reklam, saj smo le tako lahko prišli do rezultatov. Prav tako je na podlagi teh reklam program Noldus face reader izvajal analizo, ki nam je pokazala, kaj testiranci v dani situacijo čutijo. oziroma kaj s svojo obrazno mimiko sporočajo ob poslušanju le teh. V študijo je bilo vključenih deset naključnih testirancev. Testirali smo naključne poslušalce, za katere smo predpostavljali, da največ časa poslušajo radio. To so generacije med 20 – 60 letom starosti. Zaradi povprečne vrednosti, ki smo jo želeli dobiti, smo testirali različne spole teh starostnikov. 
Rezultati pridobljeni s programom Noldus face raderjem in rezultati pridobljeni iz anket nam kažejo iste oziroma podobne rezultate. Iz enih in drugih podatkov lahko razberemo, da je bila testirancem všeč enaka reklama. Testirance sicer reklame odvračajo od poslušanja, vendar vseeno poslušajo radio do deset ur na mesec v svojih avtomobilih.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-27 10:20:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111308</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 46781</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
