Čustveno spoprijemanje v kriznih situacijah, samokontrola, zadovoljstvo s partnerskim odnosom in družinskim življenjem pri poklicnih gasilcihMravlja, Maruša (Avtor) Pate, Tanja (Mentor) poklicni gasilciprostovoljni gasilcistres na delovnem mestukrizne situaciječustveno spoprijemanjesamokontrolazadovoljstvo v partnerskih odnosihzadovoljstvo v družinskih odnosihPoklicni gasilci opravljajo intervencijski poklic in so pri svojem delu izpostavljeni raznim nevarnostim. Njihovo delo zahteva stalno pripravljenost in predanost. Nenehna izpostavljenost kriznim in stresnim situacijam pomeni ogromen vpliv na gasilčevo življenje. Vpliv se kaže na telesni, čustveni, vedenjski ravni gasilca ter na področju medsebojnih odnosov. Namen naše raziskave je bil preveriti, kakšen je vpliv stresa na delovnem mestu, kakšno je ozaveščanje in izražanje čustev poklicnih gasilcev ob doživljanju stresnih situacij na delovnem mestu ter njihov občutek samokontrole. Pri tem nas je zanimalo tudi, kako se slednje povezuje z doživljanjem zadovoljstva s partnerskim in družinskim življenjem. V raziskavi je sodelovalo 389 udeležencev, od tega je bilo 125 poklicnih gasilcev ter 264 prostovoljnih gasilcev. V raziskovalni del smo vključili kontrolno skupino, torej prostovoljne gasilce. Namen je bil primerjati skupini gasilcev v omenjenih značilnostih oz. pojavih in ugotoviti, ali med njima obstajajo statistično pomembne razlike. Pri zbiranju podatkov smo najprej zastavili nekaj osnovnih demografskih gasilskih vprašanj, nato pa uporabili štiri vprašalnike: Vprašalnik na čustva usmerjenega spoprijemanja (EAC), Načrt samokontrole (SCS), Vprašalnik zakonskega zadovoljstva (KMS) in Vprašalnik zadovoljstva z lastno družino (KFLS). Statistično pomembna pozitivna povezanost se je v raziskavi pokazala med stresnostjo delovnega mesta gasilcev in njihovim procesiranjem ter izražanjem čustev. Ugotovili smo tudi, da višja zmožnost izražanja čustev poklicnih gasilcev pomeni večje zadovoljstvo v partnerskem življenju. V primerjavi rezultatov med skupinama poklicnih in prostovoljnih gasilcev pa smo ugotovili, da obstajajo statistično pomembne razlike v doživljanju stresnosti nekaterih intervencij in v določenih kriznih situacijah. Prostovoljnim gasilcem predstavljajo le-te večji stres kot poklicnim gasilcem. Do statistično pomembnih razlik med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci pa prihaja še pri občutku samokontrole. Izkazalo se je, da imajo prostovoljni gasilci večji občutek samokontrole v primerjavi s poklicnimi gasilci. Rezultati so skladni s pregledano literaturo in dosedanjimi raziskavami, ki se navezjejo na stresnost gasilskega dela. Delo je samo po sebi stresno in zahteva ustrezno psihosocialno obravnavo. Gasilskemu poklicu in prostovoljnemu gasilskemu delu namenjamo premalo pozornosti, predvsem z vidika strokovne pomoči. Med profesionalnimi gasilci je še vedno prisoten sindrom uniformiranih uslužbencev, kar pomeni, da gasilci težko izrazijo čustva in težko priznajo, da potrebujejo pomoč. Zato so mnogokrat spregledani in zapostavljeni. Večino stresnih in kriznih situacij dojemajo kot običajen del poklica. O čustveni regulaciji in samokontroli v njihovem poklicu ni raziskav, ki bi jim pomagale in narekovale, kako uspešno premagovati stres in travmatične dogodke. Posledično pa tudi izboljševati medosebne odnose, tako v partnerskem kot tudi družinskem življenju. Omenjene ugotovitve odpirajo nova vprašanja in nakazujejo na pomembno področje, ki ga je potrebno dalje raziskovati zlasti z namenom oblikovanja psihosocialnih intervenc za boljšo čustveno regulacijo, spoprijemanje s stresom in kakovostnejše življenje tako poklicnih, kot tudi prostovoljnih gasilcev.[M. Mravlja]20192019-09-27 07:35:08Magistrsko delo/naloga111280UDK: 159.942:614.842-051(043.2)VisID: 22725COBISS_ID: 8199258sl