<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pripajanje na celulozna vlakna</dc:title><dc:creator>Zupančič,	Urban	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Alič,	Branko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>vlakna</dc:subject><dc:subject>pripajanje</dc:subject><dc:subject>polimerizacija</dc:subject><dc:subject>celuloza.</dc:subject><dc:description>Do sredine 19. stoletja so za gospodarske in druge namene uporabljali
naravna vlakna, volno, lan in bombaž. V času industrializacije pa so začeli raziskovati,
kako naravnim vlaknom izboljšati lastnosti, da bi bila njihova uporaba bolj obširna.
Tako so se začela pojavljati prva umetna vlakna. Na vlakna so vezali različne polimerne
verige in s tem izboljšali njihove lastnosti ter širili njihovo uporabo. Ta postopek
dodajanja novih polimernih verig na obstoječe verige oziroma vlakna imenujemo
pripajanje. S spreminjanjem lastnosti naravnih vlaken se je njihova uporaba povečala in
razširila tako v kmetijstvu, tekstilni industriji in drugje.
V diplomskem delu so natančneje opisani načini pripajanja na naravna vlakna, in sicer
na celulozna vlakna. Med temi tehnikami prevladujejo reakcije pripajanja s pomočjo
radikalne polimerizacije, kot je radikalska polimerizacija s prenosom atomov,
polimerizacija posredovana z nitroksidom in polimerizacija z reverzibilnim adicijsko-
fragmentarnim prenosom verige.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-26 10:30:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111235</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 4958</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1538438595</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
