Bulimija nervoza in njene posledice na zobna tkivaVukalić, Armina (Avtor) Primožič, Jasmina (Mentor) Hren, Doroteja (Komentor) bulimija nervozaerozija zobpreventiva zobfiksno-protetična oskrbaUvod: Bulimija nervoza je motnja hranjenja, pri kateri oseba v zelo kratkem času zaužije ogromne količine hrane, nato sledijo občutki krivde zaradi zaužite hrane, nakar poskušajo to hrano izločiti z bruhanjem ali jemanjem odvajal. Ena izmed posledic bulimije nervoze je erozija zobne sklenine zaradi pogostega bruhanja, pri katerem želodčna kislina pride v stik z zobmi. Z razvojem keramičnih in kompozitnih materialov ter adhezivov je zobno erozijo mogoče oskrbeti. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti značilnosti bulimije nervoze, njene negativne posledice na zobna tkiva, preprečevanje le-teh (z zaščitno folijo) in oskrbo poškodovanih zob. Za prikaz obstojnosti različnih materialov v primerjavi z zobnimi tkivi, smo izdelke in zob izpostavili klorovodikovi kislini katere pH je bil 1,8 ter opazovali spremembe na njih v obdobju 14ih dneh. Spremembe na izdelkih smo opazovali s svetlobnim mikroskopom pri povečavi 25x. Z elektronskim mikroskopom smo opazovali strukturo površine glaziranega izdelka in dokončno spoliranega. Hipoteza 1: Zaščitna folija iz plastičnega materiala je najbolj občutljiva na delovanje klorovodikove kisline, cirkonij pa najmanj. Hipoteza 2: Glazura na cirkonijevi in litijevi disilikatni keramiki ter kompozitni luski vpliva na obstojnost površine nadomestkov. Metode dela: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo dela s kritičnim pregledom strokovne in znanstvene literature v fizični obliki (knjige pridobljene v mestni knjižnici Ljubljana, članki v revijah – Zobozdravstveni vestnik pridobljen na Zdravstveni fakulteti…), spletnih brskalnikih in strokovnih bazah (Google, Google učenjak, PubMed, ScienceDirect, MEDLINE). Za raziskovalni del diplomske naloge smo uporabili eksperimentalno – kavzalno metodo, kjer smo s svetlobnim mikroskopom pri povečavi 25x ter vrstičnim elektronskim mikroskopom ugotavljali spremembe na površini nadomestkov iz različnih materialov, izpostavljenih 14 dni klorovodikovi kislini pri pH 1,8. Rezultati: Na izdelanih palatinalnih luskah iz cirkonijeve oksidne in litijeve disilikatne keramike ter kompozita in zaščitni foliji ni bilo vidnih znakov razlike pred poskusom in po. Zdrav človeški zob je kislina razžrla v roku 24ur. Razprava in zaključek: Pri majhnih lezijah obsega zdravljenje premazovanje lezij s fluoridi, pri velikih erozijah naredimo plombe, pri zelo obsežnih pa obnavljamo zobe izključno z uporabo aditivnega lepila, fasetami, onleji in prevlekami. Cirkonijeva oksidna keramika ima najvišjo trdnost, izjemne estetske lastnosti ter zelo dobro biokompatibilnost. Litijeva disilikatna keramika ima manjšo trdnost, vendar prav tako zelo dobre estetske lastnosti in biokompatibilnost, medtem ko so ključne lastnosti kompozita, njegova nizka abrazivnost antagonističnih zob ter nizek elastični modul kateri omogoča večjo absorpcijo napetosti. Prav zaradi tega je kompozitni material veliko bolj priporočljiv pri rekonstrukciji erozivnega zoba kot keramika.20192019-09-26 07:46:13Diplomsko delo/naloga111213VisID: 94604COBISS_ID: 5698923sl