<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>POLITIKA IN KORUPCIJA V SVETOVNI NOGOMETNI ZVEZI</dc:title><dc:creator>ŠTRUS,	MIHA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Durnik,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>korupcija</dc:subject><dc:subject>politika</dc:subject><dc:subject>šport</dc:subject><dc:subject>FIFA</dc:subject><dc:subject>Sepp Blatter</dc:subject><dc:subject>Katar</dc:subject><dc:description>V svojem diplomskem delu sem predstavil korupcijo v športu. Šport se je v zadnjih nekaj desetletjih močno spremenil in razvil, kar pa se ne pozna le na športnih dosežkih, temveč tudi v mišljenju ljudi, ki se s športom ne ukvarjajo profesionalno. Vse več ljudi svoj čas, ki so ga prej namenili počitku ali gledanju televizije, namenijo aktivnosti, ki jo imajo radi.
Šport se je razvil do te mere, da so ljudje na to začeli gledati kot več milijardni posel, ki je prepleten tako s političnimi kot zasebnimi interesi. Od 8. septembra leta 1888, ko je bila odigrana prva uradna nogometna tekma (v Veliki Britaniji), je razvoj nogometa le še strmo naraščal, razen v času obeh vojn, ko je bil v stanju mirovanja. Globalizacija in finančna korist sta ta proces le še pospešila, s sabo pa prinesla tako pozitivne kot tudi negativne posledice. Bolj kot pozitivne v oči bodejo negativne plati in tu lahko omenimo eno največjih, to je korupcija. Ne le v svetu nogometa, temveč v vseh športnih panogah. Korupcija v športu je obstajala že pred tem, le da ni bila tako izrazito izpostavljena kot sedaj, ko se v športu proizvede ogromne količine denarja.
V diplomskem delu sem skušal ugotoviti vpliv politike v Fifi. Čeprav je Fifa neprofitna organizacija, se zdi, da so funkcionarji vpeljali neoliberalni model vodenja v to organizacijo. To lahko vidimo po želji čim višjih zaslužkov – tako same Fife, kot njihovih glavnih vodij. V prvem delu diplome so predstavljeni korupcija, Mednarodna nogometna zveza in primeri koruptivnih dejanj. Omenjene primere sem analiziral in povezal s teorijo racionalne izbire, saj sem pri vseh ugotovil, da so obstajale dve težnji in sicer: težnja po pridobivanju dobička in izogibanje stroškom in tveganjem. Skušal sem ugotoviti, kaj je akterje vodilo k tem, da so izkoristili svoj položaj v osebne namene kljub njihovim visokim dohodkom. V drugem delu je opisano stanje glede Katarja kot gostitelja svetovnega prvenstva. V praktičnem primeru sem ponazoril potek glasovanja. V zadnjem delu pa so podani sklep in ugotovitve o raziskovalnih vprašanjih.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-25 15:25:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111176</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 15501</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
