<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>KOMBINIRANA VADBA POSKOKOV IN VADBA NA KOORDINACIJSKI LESTVI</dc:title><dc:creator>Knafelc,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štirn,	Igor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pliometrični trening</dc:subject><dc:subject>kondicijska priprava</dc:subject><dc:subject>koordinacija</dc:subject><dc:subject>odmor</dc:subject><dc:description>V zadnjih letih je pliometrični trening vse bolj pogosta oblika treninga v kondicijski pripravi, saj dokazano vpliva na razvoj eksplozivne in hitre moči. Smernice za načrtovanje in izvajanje pliometričnega treninga še niso jasno definirane, kljub temu da se ta oblika treninga preučuje zadnjih trideset let. Ta vrsta treninga se uporablja tudi pri rehabilitaciji poškodovanih športnikov in v namen pridobivanja kostne gostote. Pojavlja se tudi v športnih igrah, kot so nogomet, košarka in odbojka, saj igralne okoliščine zahtevajo vertikalne skoke, udarce ter hitra in eksplozivna gibanja. V diplomski nalogi nas je zanimalo, kako hkratna vadba poskokov in vadba koordinacije vpliva na parametre skokov znotraj ene vadbene enote. Da smo preverili vpliv koordinacijske vadbe na parametre skokov, smo na Fakulteti za šport izvedli raziskavo. V njej je sodelovalo 15 prostovoljcev, ki se ukvarjajo z akrobatiko. Povprečna starost testirancev je bila 23,4 leta. Meritve so potekale v dveh terminih, vmes je bil dvodnevni premor. Testiranci v tem času niso bili drugače športno aktivni. Naključno izbrana polovica testirancev (n=7) je v prvem terminu izvajala zaporedne vertikalne poskoke s pasivnim odmorom, druga polovica (n=8) pa zaporedne vertikalne poskoke z aktivnim odmorom, ki je vključeval koordinacijsko nalogo na koordinacijski lestvi (zaporedje ven-not). V drugem terminu so bile naloge zamenjane. Pridobljene podatke meritev smo analizirali s pomočjo programov Microsoft Office Excel 2007 in 2010 in IBM SPSS Statistics 22. Izračunali smo povprečja višin skokov vseh merjencev v prvi, drugi, tretji, četrti in peti seriji, ločeno za aktivni in pasivni odmor. S pomočjo analize variance za ponovljene meritve smo kasneje izračunali ali obstajajo razlike v višinah skokov med aktivnim in pasivnim odmorom ter med posameznimi serijami. Ko smo primerjali različna povprečja skokov v serijah nismo ugotovili nobenih statistično značilnih razlik. Prav tako se statistično značilne razlike niso pojavljale med tistimi, ki so izvajali pasivni odmor in tistimi, ki so izvajali aktivni odmor (p=0,998). Razlike so bile vseeno opazne pri povprečni višini skokov, ki so bili zmeraj nižji pri tistih, ki so izvajali aktivni odmor. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko torej zaključimo, da kombiniranje koordinacijskega in pliometričnega treninga ne poslabša kakovosti samega pliometričnega treninga. Ta kombinacija treninga je torej lahko učinkovit način priprave športnikov.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-25 07:20:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111128</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 26674</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5601713</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
