Dvodimenzionalni model razogljičevanja jekla 51CrV4Operčkal, Neja (Avtor) Karpe, Blaž (Mentor) Kovačič, Miha (Komentor) razogljičenjeoksidacijajeklo 51CrV4toplotna obdelavadvodimenzionalni model razogljičenjaV diplomskem delu smo na brušenih vzorcih raziskovali razogljičenje podevtektoidnega jekla 51CrV4 v odvisnosti od temperature in časa žarjenja. Vzorce smo žarili 2 in 4 ure v zračni atmosferi na temperaturah 760°C (Ac1 < Tž < Ac3), 860°C (Ac3 < Tž < TG) in 1092°C (Tž > TG), ki smo jih izbrali na podlagi faznega diagrama tega jekla. Na metalografski način smo izmerili debelino oksidne plasti in globino razogljičenja ter raziskali vpliv temperature na mehanizem razogljičenja. Z upoštevanjem pridobljenih rezultatov smo najprej izdelali enostavni enodimenzionalni matematični model, s katerim smo določili okvirne vrednosti difuzijskih koeficientov ogljika pri posameznih temperaturah ter nato še dvodimenzionalni matematični model razogljičenja (MKD), ki upošteva sprotno oksidacijo jekla in s katerim lahko napovemo stopnjo razogljičenja pri teh temperaturah in časih žarjenja tudi na robovih in utorih vzorca. Z višjo temperaturo in daljšim časom žarjenja globina razogljičenja narašča, zaradi kemične nehomogenosti v jeklu pa ne bo konstantna niti pod ravno brušeno površino. Izračunane vrednosti difuzijskih koeficientov ogljika v jeklu 51CrV4 zato predstavljajo mejne vrednosti. Z dvodimenzionalnim modelom, ki upošteva sprotno oksidacijo jekla, dobimo nižje vrednosti difuzijskih koeficientov, nekoliko večje razlike pa so samo pri najvišji temperaturi žarjenja. Izračunane vrednosti difuzijskih koeficientov so znotraj velikostnega razreda vrednosti podanih v literaturnih virih.20192019-09-25 07:15:45Diplomsko delo/naloga111125VisID: 70719COBISS_ID: 1837407sl