Uporaba pravila iura novit curia v arbitražnem postopkuCesar, Karmen (Avtor) Galič, Aleš (Mentor) iura novit curiaarbitražni postopekavtonomija strankarbitražni sporazumdiskrecijska pravicapravica do izjavePredmetno magistrsko diplomsko delo obravnava vprašanje uporabe pravila iura novit curia v arbitražnem postopku. Iura novit curia je pravilo, ki ga poznamo iz pravdnega postopka, bolj pa je udomačeno v pravnih redih kontinentalne pravne tradicije. Pravdni in arbitražni postopek se bistveno razlikujeta predvsem v stopnji avtonomije, ki jo uživata stranki. Ker jo v arbitražnem postopku uživata bistveno več, bi to lahko imelo velik vpliv na možnost uporabe pravila iura novit curia. Jedro tega pravila je namreč, da sodišču omogoča ugotavljanje in uporabo prava neodvisno od pravnih argumentov strank, s čimer posega v njuno avtonomijo. V začetku magistrske diplomske naloge se sprašujem, ali je uporaba tega pravila v arbitražnem postopku sploh možna – ali pravna narava arbitražnega postopka in predpisi, ki arbitražni postopek urejajo, to sploh omogočajo. Ker predpisi, ki urejajo arbitražni postopek, uporabi pravila iura novit curia puščajo prosto pot, vendar pri tem ne dajejo nobenih konkretnih smernic, uživa arbiter široko diskrecijsko pravico. Pravilo iura novit curia temelji na domnevi, da sodišče pravo pozna. V postopku mednarodne arbitraže, kjer lahko pride do stika najrazličnejših jurisdikcij, pa ni realistično pričakovati, da bo arbiter nujno poznal pravo, ki sta ga stranki izbrali. Vendar to, da prava ne pozna, samo po sebi ni ovira, da ga ne bi mogel vseeno uporabiti neodvisno od strankinih pravnih argumentov, kot mu to veleva pravilo iura novit curia. V takem primeru je potreben dodaten korak, in sicer ugotavljanje vsebine prava. Tudi k temu so pristopi najrazličnejši. Breme dokazovanja je lahko v celoti na strankah postopka, kot bi šlo za dejstva, ali pa je to dolžnost arbitra, ki naj pravo ugotovi na lastno pobudo. V nadaljevanju je obravnavano vprašanje, ali je morda uporaba pravila iura novit curia celo obvezna, in ali morata imeti stranki možnost, da se o tem izrečeta. Vsekakor mora arbiter pri uporabi pravila iura novit curia ostati znotraj meja, ki so v razlogih za razveljavitev oz. zavrnitev priznanja in izvršitve arbitražne odločbe. Cilj je navsezadnje, da je o sporu med strankama odločeno z veljavno in izvršljivo arbitražno odločbo. Predvsem mora biti arbiter pozoren na to, da spoštuje pravico strank do izjave, in da ne izda odločbe presenečenja. Prav tako pa mora upoštevati meje pooblastil, ki jih uživa ter paziti na spoštovanje javnega reda.20192019-09-25 07:15:19Magistrsko delo/naloga111120VisID: 89689COBISS_ID: 16980817sl