<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Postopki za uspešno rejo pujskov po odstavitvi</dc:title><dc:creator>Krhlanko,	Suzana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prašičereja</dc:subject><dc:subject>reja pujskov</dc:subject><dc:subject>odstavitev</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu so proučeni postopki, ki v praksi omogočijo pujsku lažji prehod iz sesnega obdobja na čas po odstavitvi. V poskusu smo proučili različne vplive na mase in dnevne priraste ob odstavitvi in v prvih dveh tednih po odstavitvi. V poskus je bilo vključenih 146 pujskov iz 12 gnezd. Gnezda smo razvrstili v kontrolno skupino (KS) z nespremenjenim načinom dela s pujski in poskusno skupino (PS) z dodajanjem krme pred odstavitvijo. V model smo vključili vpliv skupine, genotipa, rojstne mase pujska in števila odstavljenih pujskov. V KS smo s pujski ravnali na način, kot so na kmetiji delali do zdaj. Pujske v KS smo odstavili pri povprečni starosti 38,7 dni, v PS pa pri starosti 37,0 dni. Masa ob odstavitvi je bila v PS za 0,43 kg večja od mas v KS, v drugem tednu se je razlika povečala na 1,65 kg. Skupina je vplivala tudi na dnevne priraste, ki so bili ob odstavitvi 19 g/dan večji v PS, do konca poskusa pa že za 39 g/dan. Pujski genotipa 0054 so dosegali večje mase in dnevne priraste kot pujski ostalih genotipov v poskusu. Pujski so ob rojstvu tehtali povprečno 1,75 kg. S povečanjem rojstne mase za 100 g se odstavitvena masa poveča za 0,48 kg, masa dva tedna po odstavitvi pa za 0,71 kg. V PS se je masa pujska povečala za 0,43 kg z vsakim dodatnim odstavljenim pujskom, medtem ko se v KS zmanjša za 0,65 kg.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-22 07:47:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111065</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 169868</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4299144</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
