Primernost terenskih ter javno dostopnih okoljskih podatkov za modeliranje razširjenosti nekaterih vrst strig (Chilopoda)Simčič, Gregor (Avtor) Kos, Ivan (Mentor) ChilopodaRDAjavno dostopni podatkimultivariatne statistične metodemodeli razširjenosti vrstV raziskavi smo preverili primernost tako terensko pridobljenih kot tudi javno dostopnih podatkov o okoljskih spremenljivkah za modeliranje razširjenosti nekaterih vrst strig na območju Slovenije. Podatke o prisotnosti posameznih vrst ter njihovi gostoti smo pridobili z vzorčenjem po metodi kvadratov. Vzorčenje smo opravili na 4 lokacijah na območju Gorjancev. Naša raziskava je prvi sistematičen popis združb strig na tem območju. Skupno smo ujeli 656 osebkov, uvrščenih v 31 vrst. V analizo odnosov med pojavljanjem različnih vrst strig ter abiotskimi dejavniki smo vključili 11 okoljskih spremenljivk, ki opisujejo geografsko lego, klimatske značilnosti, lastnosti tal ter starost in strukturo gozda na območju raziskave. Prav tako smo podatke za omenjene okoljske dejavnike pridobili iz javno dostopnih podatkovnih baz institucij, ki v Republiki Sloveniji delujejo na širšem področju upravljanja z okoljem. Povezave med prisotnostjo različnih vrst strig ter okoljskimi spremenljivkami smo ugotavljali z multitvariatnimi statističnimi metodami, konkretneje z analizo redundance (RDA). Statistično analizo smo izvedli v dveh korakih: najprej smo v analizo vključili podatke o prisotnosti vrst ter podatke o terensko izmerjenih okoljskih spremenljivkah, nato pa smo za iste vrste izvedli še analizo s podatki o okoljskih spremenljivkah, pridobljenimi iz različnih javno dostopnih podatkovnih baz. Pri izboru okoljskih spremenljivk smo se poslužili metod avtomatskega izbora. Tako smo v končni model vključili izmerjene okoljske spremenljivke, ki opisujejo nadmorsko višino, delež organske snovi v tleh ter debelino listnega opada. Stopnja pojasnjene variance prisotnosti različnih vrst strig v odvisnosti od okoljskih spremenljivk je v obeh primerih zelo nizka, kar nakazuje na to, da nam v analizo ni uspelo vključiti okoljskih spremenljivk, ki bi zanesljivo opisovale razporejanje strig znotraj območja naše raziskave. Kot poglaviten razlog za nezanesljivost naših rezultatov lahko izpostavimo predvsem majhen vzorec, ki smo ga vključili v analizo. Kljub temu lahko izpostavimo, da so se kot bolj zanesljivi za snovanje tovrstnih modelov izkazali terensko izmerjeni podatki o okoljskih spremenljivkah. Kar je pričakovano glede na prostorsko merilo javno dostopnih podatkov. Prav tako naši rezultati nakazujejo, da so odnosi med okoljskimi spremenljivkami in pojavljanjem strig vrstno specifični.20192019-09-22 07:46:39Magistrsko delo/naloga111058VisID: 169861COBISS_ID: 5329487sl