<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Rdeča tla v Beli krajini</dc:title><dc:creator>Mavsar,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grčman,	Helena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupančič,	Nina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Bela krajina</dc:subject><dc:subject>rdeča tla</dc:subject><dc:subject>rdeče gline</dc:subject><dc:subject>izpiranje</dc:subject><dc:subject>prosto oksidno železo</dc:subject><dc:subject>preperevanje</dc:subject><dc:description>Površje Bele krajine predstavlja nizki kraški ravnik, ki je prekrit z debelo plastjo aluvialne rdeče gline. Na osnovni geološki karti Slovenije 1 : 100 000 so na tem območju opredeljene rdeče boksitne gline in terra rossa. Podatkov o rdečih tleh v Beli krajini ni veliko, opisan je le en talni profil. Namen magistrske naloge je določiti pedološke in geokemične parametre rdečih tal v Beli krajini in jih primerjati z izpranimi tlemi iz istega območja in s terra rosso s Krasa. Izkopali smo dva profila rdečih tal (P01, P02), podatke o dveh izpranih talnih profilih (P03, P04) in dveh profilih terra rosse (P05, P06) smo pridobili iz raziskave Roka Turniškega. Opravili smo standardno pedološko analizo na ICPVO Ljubljana, v Kanadi (laboratorij Bureau Veritas) so z metodo ICP-MS analizirali vsebnost glavnih oksidov. Vzorce smo analizirali tudi za prosto oksidno železo (Fed) po ditionit citratni metodi. Z Mann-Whitneyevim testom smo primerjali rdeča tla z izpranimi in s terra rosso ter ugotovili, da rdeča tla v primerjavi z izpranimi vsebujejo več gline, Al2O3, Fe2O3, Fed, in večje Fed/Fet razmerje, manj finega melja, skupnega melja, manjše CN razmerje, manj izmenljivih Na+ in H+, manjše vsebnosti SiO2, MgO, K2O in manjša molekularna razmerja SiO2 : Al2O3, SiO2 : Fe2O3 in SiO2 : R2O3. V primerjavi s terra rosso imajo rdeča tla večje vsebnosti izmenljivega Mg2+, Al2O3, Fe2O3 , TiO2, Fed, večje Fed/Fet razmerje, manj izmenljivih Na+ in H+, manjšo KIK, vsebnost SiO2 in manjša molekularna razmerja SiO2 : Al2O3, SiO2 : Fe2O3 in SiO2 : R2O3. Glede na izračuna kemičnega indeksa spremenjenosti (CIA) in kemičnega indeksa preperevanja (CIW) ugotavljamo, da so rdeča tla bolj preperela kot izprana tla in terra rossa. Po stopnji preperelosti rdečim tlem sledi terra rossa, tem pa izprana tla. Profil P01 se po WRB uvršča v referenčno skupino Akrisols, P02 in P06 Luvisols, P03, P04 in P05 Alisols.</dc:description><dc:publisher>[S. Mavsar]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-22 07:45:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111039</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 631.445.63:631.432.3:631.41(497.4-12)(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 169851</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 9300345</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
