Repatriarhalizacija družbe in vzpon desnega populizmaRener Borovič, Erina (Avtor) Pajnik, Mojca (Mentor) populizemskrajna desnicaljudstvorepatriarhalizacijaanti-genderizem.Diplomsko delo se ukvarja z obravnavo teorije populizma, poskusov definicije le-tega in družbenih pogojev ter posledic, ki so povezani z njim. Populizem obravnava tako z aspekta ideologije kot političnega stila, poudarek pa je na elementih, ki ga kreirajo. Med njimi so koncept ljudstva kot homogene celote, izključevalna politika, politika strahu in težnje po retradicionalizaciji oziroma repatriarhalizaciji družbe. Populizem je konstrukt časa, družbenega in političnega stanja, zato ga ne moremo v vsakem obdobju obravnavati povsem enako. Kaže se v težnjah po vladavini ljudstva, ki se upira oblastem oziroma eliti in se pogosto povezuje z anti-intelektualizmom, anti-genderizmom, nacionalizmom, nativizmom in z Rimokatoliško Cerkvijo. Mobilizacija ljudstva proti eliti je pogosto sprožena z negativnimi oziroma nasprotujočimi argumenti (skrajnih) desnih populističnih strank, ki s svojo retoriko uspešno ustvarjajo vrzeli med ljudmi in dosegajo politiko stila »deli in vladaj«, zaradi česar mnogokrat pride do zamrtja ideje o razrednem boju. Pomemben element populizma in desnih populističnih strank, kot nosilca le-tega, so lažne novice in nagovarjanje javnosti prek družbenih omrežij.20192019-09-22 07:45:46Diplomsko delo/naloga111036VisID: 111633COBISS_ID: 36499805sl