<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Umestitev funkcije predsednika Republike Slovenije v sistem nacionalne varnosti</dc:title><dc:creator>Burin,	Roko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jelušič,	Ljubica	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predsednik republike</dc:subject><dc:subject>sistem nacionalne varnosti</dc:subject><dc:subject>vrhovni poveljnik</dc:subject><dc:subject>izredno stanje</dc:subject><dc:description>Funkcija predsednika Republike Slovenije je najvišja in najuglednejša funkcija v sedanji ureditvi državne oblasti. Kljub prestižnosti funkcije in neposredne izvolitve na splošnih volitvah ima večinoma le reprezentativno vlogo, ki izhaja iz 102. člena Ustave Republike Slovenije. Isti člen predsedniku republike podeli vlogo vrhovnega poveljnika obrambnih sil. S tem ga neposredno umesti v obrambni sistem, ki poleg notranjevarnostega sistema in sistema zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavlja glavnino sistema nacionalne varnosti Republike Slovenije. Problem se pojavi, ker Zakon o obrambi in drugi pravni akti ne sledijo ustavni določbi in funkcijo vrhovnega poveljnika izločijo iz sistema vodenja in poveljevanja. Kar rezultira v neurejenih odnosih med nosilci oblasti zlasti v vojnem času. V diplomskem delu so predstavljene določene alternative sedanji ureditvi, ki so jih izoblikovali slovenski strokovnjaki. Poleg funkcije vrhovnega poveljnika, predsednik republike nosi rezervno zakonodajno vlogo v primeru izredni ali vojnih razmer, ko se državni zbor ne more sestati. Diplomsko delo ugotavlja, da je predsednik republike umeščen visoko v sistem nacionalne varnosti, vendar samo protokolarno.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-21 07:50:46</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110995</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 111615</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 36461661</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
