<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv uporabe metode pozitivnega poizvedovanja na delovno zavzetost zaposlenih</dc:title><dc:creator>Habuš,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boštjančič,	Eva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>metoda pozitivnega poizvedovanja</dc:subject><dc:subject>delovna zavzetost</dc:subject><dc:subject>organizacije</dc:subject><dc:subject>zaposleni</dc:subject><dc:subject>učinkovitost</dc:subject><dc:description>Metoda pozitivnega poizvedovanja je proces, ki spodbuja razvoj zaposlenih in organizacije, pri čemer se osredotoča na pozitivne in močne plati organizacije. Temelji na dejstvu, da v vsaki organizaciji že obstaja nekaj učinkovitega in uporabnega ter je tako pravo nasprotje tradicionalnemu pristopu, usmerjenemu na reševanje problemov. Metoda je uporabna pri spodbujanju organizacijskih sprememb, pogosto pa se uporablja tudi z namenom ustvarjanja višje delovne zavzetosti zaposlenih. Zaradi redke uporabe metode v slovenskem prostoru je poglavitni cilj raziskave predstaviti metodo skozi teoretični in praktični vidik ter prikazati vpliv metode na delovno zavzetost zaposlenih. V raziskavi smo tako uporabili kvalitativen in kvantitativen pristop, pri čemer smo združili uporabo pol-strukturiranih intervjujev z Lestvico delovne zavzetosti (UWES). V raziskavi je sodelovalo 59 udeležencev iz izbranega proizvodnega podjetja. Udeležence smo razdelili v eksperimentalno in kontrolno skupino, pri čemer slednja ni bila vključena v proces metode pozitivnega poizvedovanja. Pri vseh udeležencih smo z dvema meritvama v dveh časovnih obdobjih izmerili delovno zavzetost, poleg tega pa smo uporabili tudi metodo pozitivnega poizvedovanja, v proces katere je bilo vključenih 13 udeležencev iz eksperimentalne skupine. Udeleženci so poročali o zelo pozitivni ter učinkoviti izkušnji, ki je spodbudila premik v razmišljanju, višjo odprtost za spremembe ter tesnejše sodelovanje med zaposlenimi. Na našem vzorcu nismo ugotovili interakcije med skupino in meritvijo in tako ne moremo zaključiti, da bi bilo na splošni populaciji izboljšanje v delovni zavzetosti pri eksperimentalni skupini večje od izboljšanja pri kontrolni skupini, so pa rezultati pokazali, da so udeleženci v eksperimentalni skupini kazali višjo delovno zavzetost pri drugi meritvi kot pri prvi meritvi, v primerjavi s kontrolno skupino, kjer so bile razlike med meritvama minimalne. Tako se nakazuje učinkovitost metode pozitivnega poizvedovanja v organizacijah, ki se soočijo s spremembami, metoda pa je lahko v pomoč tudi pri raziskovanju različnih psiholoških konceptov, vključno z delovno zavzetostjo.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-20 12:04:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110933</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 442901</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
