Marketizacija politik in institucij izobraževanja odraslih v Nemčiji in SlovenijiKošmerl, Tadej (Avtor) Mikulec, Borut (Mentor) politika izobraževanja odraslihmarketizacija izobraževanja odraslihljudske univerzeSlovenijaNemčijaMarketizacija izobraževanja odraslih je prisotna v politikah in praksah izobraževanja odraslih v različnih državah, spodbujajo pa jo nekatere mednarodne medvladne organizacije. Ena izmed njih je Evropska unija, ki v skladu s svojimi strateškimi usmeritvami krepi vlogo izobraževanja odraslih v svojih državah članicah. V ta namen uporablja mehanizem odprte metode koordinacije, ki državam članicam omogoča avtonomno oblikovanje nacionalnih politik izobraževanja odraslih, zaradi česar se lahko vplivi politike Evropske unije na področju izobraževanja odraslih med različnimi državami precej razlikujejo, podobno pa se lahko različno odražajo tudi nacionalni vplivi na posamezne institucije izobraževanja odraslih. V naši raziskavi preučujemo te vplive v okviru marketizacije izobraževanja odraslih, za kar uporabljamo tri analitične modele za analizo politik v izobraževanju odraslih, kot jih opredeljujeta Lima in Guimarães (2011): (1) demokratično–emancipatorni model, (2) model modernizacije in državnega nadzora ter (3) model upravljanja človeških virov. Ugotavljamo, da v analiziranih politikah Evropske unije, Slovenije in Nemčije prevladuje model upravljanja človeških virov, politike obeh držav pa imata tudi precej značilnosti modela modernizacije in državnega nadzora, ki prevladuje v analiziranih zakonih. V analiziranih politikah je v različnih merah prisotno spodbujanje marketizacije izobraževanja odraslih, katere učinki se na različne načine kažejo v slovenski in nemški analizirani ljudski univerzi. Ob tem je vplive politike Evropske unije v večji meri zaznati v slovenskih kot nemških politikah in instituciji. Najpogostejša oblika spodbujanja marketizacije v analiziranih politikah je opredeljevanje vloge države, ki namesto izobraževalne ponudbe zagotavlja koordinacijo različnih ponudnikov izobraževanja odraslih, skrbi za kakovost, spodbuja povpraševanje in odstranjuje ovire udeležbe. Skupni učinki marketizacije izobraževanja odraslih v nemški in slovenski analizirani ljudski univerzi so porast programov usposabljanja in prilagajanja priseljencev, starejših zaposlenih in nizko usposobljenih oseb trgu dela, povečanje deleža delovno aktivnega prebivalstva med udeleženci, okrepitev sodelovanja z zasebnimi organizacijami, okrepitev oglaševanja, povečanje projektnega financiranja programov ter povečanje prilagodljivosti izobraževalne ponudbe v skladu s povpraševanjem.20192019-09-20 11:53:12Magistrsko delo/naloga110909VisID: 442861sl