<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Arhitekturna zgodovina dvorca Goričane</dc:title><dc:creator>Kocjančič,	Karin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klemenčič,	Matej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>arhitekturna zgodovina</dc:subject><dc:subject>ljubljanski škofje</dc:subject><dc:subject>Ljubljana</dc:subject><dc:subject>baročna arhitektura</dc:subject><dc:description>V zaključni seminarski nalogi sem na začetku opredelila stanje raziskav dvorca Goričane v literaturi od najzgodnejših omemb do najnovejših. V nadaljevanju sem opisala zgodovino starega gradu in gradnjo novega dvorca v 17. stoletju, ki jo je naročil škof Otto Friedrich Buchheim. V naslednjem poglavju so opisane predelave v 18. stoletju, ki so bile naročilo ljubljanskega škofa Ernesta Amadeja Attemsa. Škof je predelave naročil ljubljanskemu stavbeniku Candidu Zullianiju. Skupaj s tem poglavjem je opisana še oprema dvorca, ki je bila prav tako v lasti škofa Attemsa. V naslednjem delu naloge je opisana predelava v 19. stoletju. Pobudnik prezidav je bil škof Anton Alojzij Wolf, ki je temeljito spremenil podobo dvorca, saj se je zaradi prevelikih stroškov vzdrževanja odločil za odstranitev traktov in znižanje dvorca. V zadnjem delu naloge sem se osredotočila na stanje, obnove in uporabo dvorca v 20. stoletju. V poglavju so zajete obnove v 60. letih, uporaba grajske dvorane za razstavo o pokrajinski konferenci Komunistične partije Jugoslavije, uporaba dvorca kot oddelek Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani in stanje dvorca po osamosvojitvi Slovenije ter zadnja velika obnova, ki se je začela leta 2007. Zaključno seminarsko nalogo sem sklenila z opisom trenutnega stanja dvorca.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-20 11:38:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110897</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 442850</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
