<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Mitološki motivi kot sredstvo kritike potrošništva v animeju Čudežno potovanje</dc:title><dc:creator>Borković Pejnović,	Roman	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Stanković,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Škerlep,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Anime</dc:subject><dc:subject>popularna kultura</dc:subject><dc:subject>japonska mitologija</dc:subject><dc:subject>mit</dc:subject><dc:subject>semiotika.</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava anime film Čudežno potovanje, ki ga je leta 2001 produciral studio Ghibli, režiral pa Hayao Miyazaki, in proučuje anime kot medij in družbeni pojav. Bralcu predstavi specifične značilnosti japonske družbe in mitologije. Čudežno potovanje je razburljiva pustolovščina z elementi fantastičnega in nadnaravnega. Zaradi tega je anime primeren za opazovanje, kako simboli japonske mitologije delujejo kot kritika sodobne, tehnološko razvite družbe. Paradoksalnost filma je v tem, da čeprav je žanrsko specifično regionalen in vsebuje številne posebnosti japonskih mitov, dosega veliko priljubljenost tudi globalno. Delo teoretično temelji na Barthesovi Mitologiji, semiotiki, nekaterih konceptih iz filmskih študij in na obstoječi analizi Čudežnega potovanja avtorice Okuyama Yoshiko. V filmu sta izražena dva glavna motiva, ki opredeljujeta japonsko družbo: vera in družbeni odmik od boga nasproti kulturi požrešnosti ter odraščanje protagonistke. Cilj dela je z analizo motivov v animeju ugotoviti ključna sporočila filma in interpretirati njihov pomen v kontekstu globalne priljubljenosti filma.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-20 07:52:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110832</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 111514</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 36460637</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
