<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava učinkovitosti triažne in standardne fizioterapevtske obravnave pri pacientih z bolečino v spodnjem delu hrbta</dc:title><dc:creator>Brekalo,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Drobnič,	Matej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>klinična pot</dc:subject><dc:subject>bolečina v spodnjem delu hrbta</dc:subject><dc:subject>zdravstvena vzgoja</dc:subject><dc:subject>neposreden dostop</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:description>Uvod: Bolečina v spodnjem delu hrbta je eden najpogostejših vzrokov za odsotnost z dela, zato predstavlja pomemben strokovni izziv, a tudi veliko ekonomsko breme. V Sloveniji je bil leta 2015 samo strošek nadomestil za bolniške odsotnosti na račun bolečine v hrbtu približno 42 milijonov evrov. Predvidevamo, da bi optimiziranje klinične poti za tovrstne paciente omogočilo hitrejše, učinkovitejše in bolj sledljivo zdravljenje pacientov z bolečino v spodnjem delu hrbta in s tem znižanje stroškov zdravstvene oskrbe in odsotnosti z dela. Namen: Primerjati učinkovitost spremenjene klinične poti za paciente z bolečino v spodnjem delu hrbta z obstoječo in preveriti učinkovitost trenutno uporabljane  fizioterapevtske obravnave pri teh pacientih. Metode dela: V longitudinalni prospektivni raziskavi smo primerjali na novo vzpostavljeno triažno fizioterapijo s standardno fizioterapevtsko obravnavo. Med triažno in kontrolno skupino pacientov smo primerjali intenziteto bolečine, izid modificiranega vprašalnika za ocenjevanje nezmožnosti Roland Morris in test za mišično vzdržljivost trupa. Med subjektivnimi in objektivnimi merami je bil izračunan tudi Pearsonov korelacijski koeficient.  Rezultati: Intenziteta bolečine se je statistično značilno zmanjšala po fizioterapiji tako v triažni (p&lt;0,001) kot v kontrolni (p&lt;0,001) skupini. Intenziteta bolečine pred fizioterapevtsko obravnavo se ni značilno razlikovala med triažno in kontrolno skupino (p=0,761). Intenziteta bolečine po fizioterapiji je bila značilno manjša (p&lt;0,001) v triažni skupini v primerjavi s kontrolno. Izid vprašalnika se je po fizioterapiji značilno izboljšal (p&lt;0,001) v triažni skupini, medtem ko v kontrolni skupini do značilnega izboljšanja ni prišlo (p=0,367). Vzdržljivost mišic trupa se je po standardni obravnavi statistično značilno izboljšala (p&lt;0,001). Med mišično vzdržljivostjo in rezultatom vprašalnika obstaja zmerna povezanost (r=0,54, p&lt;0,05). Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je triažna fizioterapija učinkovitejša od standardne obravnave kljub krajšemu trajanju. Vpeljava triažne fizioterapije v javni zdravstveni sistem v Sloveniji bi pripomogla k hitrejšemu in učinkovitejšemu zdravljenju bolečine v spodnjem delu hrbta, k skrajšanju bolniškega staleža zaposlenih in s tem k zmanjšanju ekonomskega bremena družbe.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-20 07:46:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110816</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 94085</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5693803</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
