Primerjava učinkovitosti triažne in standardne fizioterapevtske obravnave pri pacientih z bolečino v vratu in zgornjem delu hrbtaFink, Urška (Avtor) Kacin, Alan (Mentor) Drobnič, Matej (Komentor) Triažna fizioterapevtska obravnavastandardna fizioterapevtska obravnavanespecifična bolečina v vratu in zgornjem delu hrbtaneposreden dostopUvod: Za nespecifično bolečino v vratu in zgornjem delu hrbta je značilna bolečina brez znakov ali simptomov večjih strukturnih nepravilnosti. Bolečina je pogosto ponavljajoča ali kronična, kar je pogost vzrok za odsotnosti z dela in visoke stroške zdravljenja. Z daljšimi čakalnimi dobami za fizioterapevtsko obravnavo se zmanjšuje učinkovitost zdravljenja nespecifične bolečine. Z uvedbo fizioterapevtske triaže bolnikov lahko skrajšamo čakalno dobo do prve fizioterapevtske obravnave, s čimer izboljšamo učinkovitost zdravljenja in paciente opolnomočimo za samoobvladovanje bolečine. Namen: V longitudinalni prospektivni raziskavi smo primerjali učinkovitost triažne in standardne klinične poti za paciente z nespecifično bolečino v vratu in zgornjem delu hrbta ter preverili učinkovitost standardne fizioterapevtske obravnave pri teh pacientih. Metode dela: V raziskavo je bilo vključenih 81 pacientov z bolečino v vratu in zgornjem delu hrbta. 58 pacientov (starost 46 ± 12 let) je bilo obravnavanih po novi klinični poti s triažno fizioterapevtsko obravnavo (triažna skupina), preostalih 23 (starost 50 ± 11 let) pa je imelo standardno fizioterapevtsko obravnavo (kontrolna skupina). Pri vseh pacientih smo opravili anamnezo in fizioterapevtski pregled ter meritve obsega gibljivosti vratne hrbtenice, oceno bolečine s številsko ocenjevalno lestvico (NRS) in izpolnjevanje vprašalnika zmanjšane zmožnosti zaradi bolečine v vratu (NDI). Meritve so bile izvedene pred fizioterapevtsko obravnavo in po njej. Rezultati: Zmanjšanje maksimalne intenzitete bolečine, ocenjene z NRS, je bilo pri pacientih v triažni skupini statistično in klinično pomembno (p < 0,001) večje kot pri pacientih v kontrolni skupini. Rezultat NDI se je statistično in klinično pomembno zmanjšal le v triažni skupini (p < 0,001). S fizioterapevtsko obravnavo se je statistično in klinično pomembno povečal obseg gibljivosti vratne hrbtenice (p < 0,05). Ugotovili smo zmerno negativno povezanost (r = -0,55, p < 0,05) med meritvami obsega gibljivosti vratne hrbtenice v sagitalni ravnini in NDI. Razprava in zaključek: Triažna fizioterapevtska obravnava je učinkovitejša pri zdravljenju bolečine v vratu in zgornjem delu hrbta v primerjavi s standardno fizioterapevtsko obravnavo. Slednja je učinkovita pri povečevanju obsega gibljivosti vratne hrbtenice pri pacientih z nespecifično bolečino. Triažno fizioterapevtsko obravnavo bi bilo smiselno uvesti v mrežo javnega zdravstva v RS.20192019-09-20 07:46:18Magistrsko delo/naloga110815VisID: 94084COBISS_ID: 5693547sl