<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Na svoji zemlji: nastanek prvega slovenskega celovečernega filma</dc:title><dc:creator>Kokošar,	Matic	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ajlec,	Kornelija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Na svoji zemlji</dc:subject><dc:subject>film</dc:subject><dc:subject>Ciril Kosmač</dc:subject><dc:subject>France Štiglic</dc:subject><dc:subject>Baška grapa</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo z zgodovinskega stališča obravnava nastanek prvega slovenskega celovečernega zvočnega filma Na svoji zemlji. Po drugi svetovni vojni je socialistična oblast Federativne ljudske republike Jugoslavije želela realizirati Leninovo parolo, da je film najpomembnejša od vseh umetnosti. Jeseni leta 1946 je v časopisu Ljudska pravica izšel razpis za prvi slovenski film. Na razpis za scenarij se je prijavil tudi pisatelj Ciril Kosmač, ki je zgodbo za film črpal iz svoje novele Očka Orel. Naloga se osredotoča prav na ta scenarij in na njegovo spreminjanje skozi čas. Po odobritvi scenarija ga je filmska ekipa pod nadzorom partije začela preurejati, da bi bil bolj primeren za snemanje. To je pri Kosmaču povzročilo veliko nejevolje. Ta se je kasneje pridružil ekipi, ki je iz scenarija pisala snemalno knjigo. Med pisanjem se je ekipa neprestano pomlajevala, imela je ogromne težave z neizkušenostjo in s pomanjkanjem sredstev. Po drastičnih menjavah se je na režiserski stolček usedel mlad France Štiglic. Večino filma so posneli v Baški grapi, kjer je filmska ekipa poleti 1948 tudi živela. Filmska ekipa se je med snemanjem neprestano soočala s pomanjkanjem izkušenj in opreme. Kljub temu je končni produkt navdušil tako kritike kot širšo publiko.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-09-20 07:45:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>110809</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 442788</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
